Les je edina surovina, ki jo imamo v Sloveniji v relativnem izobilju. V zadnjem obdobju vedno bolj na pomenu pridobiva gradnja z lesom. Širšo rabo lesa najbolj omejuje dejstvo, da je les podvržen razkroju. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. Za projektante in arhitekte je ena ključnih informacij podatek o življenjski dobi lesa na prostem, ki je odvisna od lesne vrste, postopka zaščite in mikroklimatskih pogojev. Teh podatkov ne moremo povzeti iz literature, temveč jih moramo za ključne slovenske pokrajine pridobiti sami.

 V ta namen je zaživel projekt, ki ga v Sloveniji koordinira prof. dr. Miha Humar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na šestih lokacijah v Sloveniji (Seča, Bilje, Ljubljana, Velika planina, Pesnica) in zamejstvu (Doberdob) so postavili lesene klopi. Klop je načrtovana tako, da služi kot model za fasado in teraso. Izdelane so iz lesa najpomembnejših iglavcev v Sloveniji in sicer, navadne smreke, rdečega bora in macesna. Del smrekovih elementov je zaščiten z bakrovim biocidnim proizvodom oziroma termično modificiran. Oba komercialna postopka zaščite sta bila razvita na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani. Na posamezne elemente so nameščeni senzorji za spremljanje vlažnosti lesa. Naši modeli kažejo, da se razkroj na smrekovem lesu pojavi po približno 300 dneh, ko vlažnost lesa presega 25 %. Tako lahko na podlagi meritev vlažnosti že po nekaj letih ocenimo, kakšna je življenjska doba lesa na posamezni lokaciji.

Več informacij najdete v naših Raziskovalnih novicah.

vir: Univerza v Ljubljani