Upad zanimanja za prostovoljno delo je v Sloveniji splošen pojav, ki ga zaznavamo že vse od začetka devetdesetih let preteklega stoletja. Razlogov za to je več: največja težava je razumevanje in osebni odnos do prostovoljnega dela, prostega časa posameznikov je vse manj, vse bolj gremo v komercializacijo dela, precejšnja ponudba za plačano delo v Ljubljani, peščica (pretežno) prostovoljcev v društvih nima časa in sredstev za iskanje prostovoljcev…

V športni dejavnosti so mnenja glede ustreznosti termina prostovoljstva in strokovnega dela na področju prostovoljstva različna.  Nekateri v njem prepoznavajo velik prispevek družbi, spet drugi kapitalu in zagovarjajo dejavnosti z izključno neprofitnim pomenom. Dejstvo pa je, da delovanje športnih organizacij  zaznamujejo tudi prostovoljci oz. dejavnost na tem področju.

Naš namen je opredelitev problema prostovoljcev v športnih organizacijah v sklopu njihovih različnih aktivnosti in strokovnosti njihovega dela. Zanimajo nas predvsem načini, kako društva in klubi obravnavajo prostovoljce in njihovo delo, dotaknemo pa se tudi poglavitnih motivov za prostovoljstvo, ki privabijo posameznike, da delajo tako rekoč zastonj.

Zastoj zanimanja in prepoznavnosti prostovoljstva pa bosta skušala zaustaviti in smernice obrniti navzgor Slovenska filantropija in Športna zveza Ljubljane, ki sta pripravila potrebne podlage za vzpostavitev formalnega in delovnega sodelovanja na področju prostovoljstva v športu.

vir: ŠZ Ljubljane