Letošnji tabor smo začeli 24. avgusta 2021, udeležili pa so se ga prostovoljci iz Portugalske, Španije, Belgije, Češke, dve Italijanki ter nekaj članov našega društva in en član DP Gorenjske. Navkljub številnim poslanim mailom, obvestilom vsem društvom in mnogim telefonskim klicem, je bila udeležba članov slaba.
Po namestitvi v Domu paraplegikov v Semiču smo se odpravili na Kolpo, kjer so se nekateri v kampu Podzemlje tudi kopali. Naslednji dan smo odšli na Otočec in obiskali tudi DP Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Naslednji dan smo imeli čistilno akcijo hiše v Semiču. Oprali smo zavese, pobrisali prah in pajčevine po vseh omarah, kotih, pomili po tleh in očistili okna…
Prostovoljcem smo razložili kaj so to poškodbe hrbtenjače, vzroke za nastanek le teh in posledice, ki jih prinašajo. Predstavili smo tudi delovanje Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in Zvezo paraplegikov Slovenije. Ker je bila med prostovoljci tudi oseba z cerebralno paralizo, smo lahko primerjali status invalidov v Sloveniji in na Portugalskem. Pogovor je nanesel tudi na dostopnost urbanega okolja in javnega prometa.
Prostovoljci so nam pripravili tudi nekaj okusnih jedi, ki so znane za njihove države. Med tednom sta se nam pridružila tudi naš član Nino in Sara, oba plesalca, ki sta pripravila krajšo delavnico o socialni inkluziji. Naučila sta nas kratko koreografijo in prvič javno predstavila del njune nove plesne koreografije. Zvečer smo obiskali še otvoritev 26. Semiške ohceti, v soboto Muzejsko hišo Semič in ostalo dogajanje na Semiški ohceti. Prostovoljce smo peljali tudi v bližnjo kraško jamo.
Ob večerih smo posedali ob ognju, dokler nas mraz ni prepodil v hišo, kjer smo igrali razne družabne igre, ter uživali v raznolikih pogovornih temah, ki jih na teh naših taborih nikoli ne zmanjka. Obiskala sta nas tudi predstavnika Zavoda Voluntariat, ki sta s prostovoljci opravila evalvacijo tabora. Primorana sta bila prespati pri nas, ker avtobusa v soboto ni bilo. Še dobro, da je hiša v Semiču res prostorna. Tabor smo zaključili v nedeljo 29. avgusta.Za zaključek, bi rad še povedal, da navkljub kar dolgoročnim pripravam in ogromno, po nepotrebnem izgubljene energije s klicanjem in prepričevanjem članom naj se nam pridružijo, je odziv prisotnih vedno, ampak res vedno, tako pozitiven, da z veseljem v mislih že pripravljamo naslednji tabor.
Zahvalili bi se še Boži, ki je poskrbela za osebno nego tistih, ki so jo potrebovali, vozniku Darku za varno vožnjo, ter Zvezi paraplegikov Slovenije, ki tabor sofinancira, in mnogim donatorjem, ki so vsa ta leta že z nami. To so CMC Ekocon d.o.o., Trinet d.o.o., Borok d.o.o., Inea d.o.o., Mohorčič transport d.o.o. in STN, satelitske komunikacije d.o.o.

vir: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, 31.8.2021