8. februar je slovenski kulturni praznik, ki ga obeležujemo v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je na ta dan umrl leta 1845. Kot slovenski kulturni praznik pa smo 8. februar razglasili šele leta 1945 ter ga poimenovali Prešernov dan. Praznik se je ohranil tudi ob osamosvojitvi Slovenije, leta 1991 pa je bil Prešernov dan razglašen kot dela prost dan.
France Prešeren je s svojimi pesniškimi deli pustil izjemen pečat na slovenski kulturi. Je ustvarjalec, brez katerega si težko predstavljamo slovensko poezijo, saj je tudi pesnik, ki je slovenščino povzdignil na raven umetniške govorice ter se s tem postavil ob bok največjim evropskim romantičnim pesnikom.
Prešernov dan ni le priložnost za spominjanje izjemnega pesnika, ampak tudi za poudarjanje pomembnosti kulture, umetnosti in jezika vsake družbe. Ta dan ponuja številne prireditve in priložnosti, da se ljudje združijo na kulturnih prireditvah, koncertih, gledaliških predstavah, raznovrstnih razstavah in drugih kulturno-umetniških dogodkih, ki poudarjajo ustvarjalnost in izražanje skozi umetnost.
Na predvečer Prešernovega dne poteka tudi osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade ter nagrade Prešernovega sklada, ki se štejejo kot najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Sklep o podeljevanju nagrad je ljubljanski svet sprejel leta 1938, že naslednje leto pa so podelili prve nagrade. Tako so bili prvi nagrajenci: Alojz Gradnik za pesniško zbirko Večni studenci, Miško Kranjec za roman Kapitanovi in Stanko Cajnkar za dramo Potopljeni svet.
France Prešeren in Triglav sodita med glavne simbole Republike Slovenije in sta globoko zakoreninjena v nas. Podoba Triglava krasi državni grb, medtem ko je slovenska himna sedma kitica Prešernove Zdravljice.
Na kratko o Francetu Prešernu
France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v skromni kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Ker je bila njihova kmetija med uglednejšimi, so ga lahko kasneje poslali šolati. Francetu šola ni delala težav, saj je bil odličen učenec. Leta 1821 se je po končanem izobraževanju v Ljubljani, vpisal na študij prava na Dunaju, ki ga je tudi uspešno zaključil. Ob vrnitvi v Ljubljano je postal odvetniški pomočnik. Že v času študija je pesnil, vendar svojih pesmi dolgo ni nikomur pokazal. Večinoma je pesnil v slovenščini, nekaj pesmi pa je napisal tudi v nemškem jeziku. Tako je v času svojega življenja ustvaril bogat opus najvišje ravni. Njegovo poezijo je zagotovo močno zaznamovala tudi nesrečna ljubezen, ki jo je gojil do Primičeve Julije. Kasneje je bil v zvezi z Ano Jelovškovo, s katero je imel tri hčere, vendar pa ta zveza ni trajala dolgo. Kljub temu pa je France z njimi ohranjal tesne stike. Žal v času svojega življenja ni bil priznan kot pesnik, kar je vsekakor še dodatno poglobilo njegovo žalost. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju.
France Prešeren ali dr. Fig?
Kljub temu, da je bilo življenje Franceta Prešerna precej žalostno, je z njim povezana tudi prikupna anekdota. Franceta se je oprijel tudi vzdevek dr. Fig, saj je v svoji suknji vedno imel polne žepe suhih fig, ki jih je z veseljem delil otrokom.
Prešernov dan je tako pomemben simbol enotnosti, ki spodbuja ljubezen do umetnosti in skupne kulturne dediščine, hkrati pa ponuja priložnost za premislek o tem, kako kultura oblikuje našo identiteto in prispeva k bogatenju družbe.
