Podžupan doc. Rok Žnidaršič je skupaj s svojim ateljejem Medprostor prejel nagrado Prešernovega sklada 2023 za dosežke v preteklih treh letih za projekte lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid in ureditev kompleksa Žičke kartuzije.

Strokovna komisija je v obrazložitvi zapisala: »Arhitekturni opus ateljeja Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, v zadnjih treh letih zaznamujejo odlični in medsebojno zelo raznoliki projekti, v okviru katerih avtorji izkazujejo svoj izjemo spoštljivi odnos do prostora in novih intervencij. V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, domačija in prenova domačije Vrlovčnik ter Ureditev kompleksa Žičke kartuzije – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti.
Lesena hiša Hribljane, kjer konstrukcijska zasnova prestavlja tudi glavni oblikovalski element, je v svoji zasnovi enostavna in logična, v izrazu zadržana arhitektura, prilagojena konfiguraciji terena, z arhitekturnim nagovorom kot posledico konstrukcije, funkcije in povezanosti z naravo. Skozi univerzalni arhitekturni nagovor in svojevrstno obliko estetike, razvijejo novo tipologijo slovenske podeželske hiše, ki je kombinacija reinterpretacije ljudskega stavbarstva, sodobnih bivalnih navad in poetičnosti arhitekture.
Športna dvorana Šentvid je v svojem nagovoru polikarbonatne fasade geometrijsko pravilnih oblik na videz popolno nasprotje njihovega nagovora pri zasebni gradnji kot je npr.hiša Hribljane. Objekt se diskretno distancira od okolice ter z novim arhitekturnim nagovorom vzpostavi vsem dostopno, všečno in uporabno okolje javnega značaja. Avtorji v okviru omejenih finančnih zmožnosti uspejo najti svežo arhitekturno rešitev, ki poudari iskreno uporabo lesa, z zaščitno delno transparentno fasade pa vpelje v objekt svetlobo kot pomemben gradnik arhitekture. Pri projektu domačije Vrlovčnik v Matkovem kotu avtorji najbolj jasno pokažejo svojo visoko stopnjo afinitete do slovenske kulturne krajine in identitete prostora. Natančno izvedena in zahtevna prenova je vključevala tudi lokalne izvajalce, ki z oživljanjem obrtniških znanj ter uporabo tradicionalnih materialov ohranjajo stavbarsko tradicijo odmaknjenih krajev.
V okviru pravkar zaključenega dela ureditve kompleksa Žičke kartuzije s svojim sodobnim arhitekturnim nagovorom in tehnično inovativno rešitvijo posežejo v historično substanco z največjo mero spoštovanja do obstoječega. Prenova odpira razmisleka o načinu ohranjanja in eventualne (upo)rabe ruševin, kar je je v slovenskem prostoru poseben mejnik v doktrini varstva kulturne dediščine.
Z vsemi opisanimi projekti avtorji zelo jasno izkazujejo svoj poglobljeni analitični pristop ter s premišljenimi rešitvami oblikovan arhitekturni nagovor, s poudarkom na afiniteti in izčiščenosti detajla. (...) Z iskrenim in zadržanim odnosom do obstoječega uspejo v ateljeju Medprostor ohraniti dostojanstvo slovenske stavbne dediščine, z novimi intervencijami pa poudarijo pomen identitete ter arhitekturne kulture, s čimer ohranjajo in bogatijo slovensko kulturo v najširšem pomenu besede.«

Podžupanu ter njegovi ekipi v ateljeju Medprostor iskreno čestitamo!