V Mestnem muzeju Ljubljana smo 4. marca 2019 podelili priznanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi izrazimo hvaležnost in pozornost do tistih posameznikov in organizacij, ki s svojim delom, požrtvovalnostjo in znanjem nesebično pomagajo meščankam in meščanom Ljubljane v nesrečah, torej takrat, ko pomoč najbolj potrebujejo.

Zahvalne listine so prejeli

Špela Kenda

Špela Kenda je prostovoljka od mladih nog, najprej kot članica Prostovoljnega gasilskega društva Log pod Mangartom, od srednje šole pa tudi skavtskega stega Bovec 1. Proti koncu študija sociologije v Ljubljani je postala prostovoljka Rdečega križa in članica ekipe prve pomoči Rdečega križa Območnega združenja Ljubljana, kasneje tudi vodja.
Leta 2012 je zaključila študij in se redno zaposlila na Rdečem križu Slovenije, Območno združenje Ljubljana. Ves čas konstruktivno sodeluje kot vodja v projektih, ki so pomembni za zaščito, reševanje in pomoč ter višanje nivoja zagotavljanja varnosti meščanov in meščank našega mesta.

Iztok Žvan

Iztok Žvan je bil do lanskega leta dolgoletni skrbnik pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki sta jo sklenila Mestna občina Ljubljana in Komunalno podjetje Ljubljana. Ob vsakokratnih poplavah, ki so prizadele Ljubljano, je bil zadolžen za organizacijo polnjenja in distribucijo protipoplavnih vreč. Vseskozi je mestnemu štabu civilne zaščite zagotavljal tudi ustrezno mehanizacijo za čiščenje jarkov za odvodnjavanje ter ustrezno število tehničnega osebja za izvedbo nalog zaščite, reševanja in pomoči ogroženemu prebivalstvu.
Iztok Žvan slovi po svoji dosegljivosti, saj njegov telefon nikoli ne zvoni v prazno. Vedno je pripravljen pomagati, hkrati pa tudi ponudi hitro in racionalno rešitev za izvedbo zadane naloge.
Zaradi odnosa do dela, prizadevnosti, strokovnosti, predvsem pa natančnosti je bil nepogrešljiv del sistema zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Ljubljana. Sodelovanje med MOL in KPL je na omenjenem območju zgledno tudi zaradi njegovih zaslug.

Gasilska brigada Ljubljana

Za večino prebivalcev in obiskovalcev mesta Ljubljana je bil to popolnoma navaden poletni dan. Bil je 3. julij, 8.44. V dispečersko centralo Gasilske brigade je prišel klic iz Regijskega centra: »Požar hotela Union – streha!«
Izvedeno je bilo takojšnje alarmiranje večjega števila gasilcev iz javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana. Taktika posredovanja po prihodu na mesto požara je bila jasna. Takoj po celovitem pregledu situacije se je izkazalo, da bo zaradi karakteristik in kompleksnosti ostrešja (višina, naklon, sestava, izolacija …) intervencija dolgotrajna in tehnično zelo zahtevna. Za učinkovito in čim hitrejšo pogasitev požara je bilo treba odkriti celotno ostrešje, pogasiti posamična žarišča in odstraniti ožgane dele.
Zahtevno in specifično je bilo delo na ostrešju, kar so opravili gasilci, ki so dodatno izurjeni za posredovanje, z zahtevno opremo vrvne tehnike. Ključnega pomena je bilo tudi pravočasno menjavanje ekip zaradi visokih temperatur, fizične zahtevnosti posredovanja in izčrpanosti gasilcev. Intervencija je namreč trajala kar 8 ur.