V Sloveniji je paliativna oskrba vse bolj prepoznana kot ključen del zdravstvenega sistema, saj je njena vloga pri skrbi za neozdravljivo bolne ter njihove svojce neprecenljiva. Ena od organizacij, ki se v Sloveniji že vrsto let posveča paliativni oskrbi, je Slovensko društvo Hospic. S svojim delom bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja obolelih, obravnava tudi psihološke, socialne in duhovne vidike obravnave ter odpira prostor za razpravo o pomembnosti dostojanstvene oskrbe ob koncu življenja. Ob minulem svetovnem dnevu paliative, ki smo ga beležili 12. oktobra, predstavljajo pomembnost paliativne oskrbe in njihove delovanja. Ne zgolj za posameznika, za celotno družbo.

Paliativa – dostojanstvena oskrba ob koncu življenja
Paliativna oskrba temelji na prepričanju, da ima vsak posameznik pravico do dostojanstvenega slovesa od življenja, in se usmerja predvsem na lajšanje bolečin ter izboljšanje kakovosti življenja. Slovensko društvo Hospic, kot ena od vodilnih organizacij na tem področju, aktivno ozavešča javnost o tem, kaj paliativna oskrba pomeni za posameznika, ki je na koncu svoje življenjske poti, in za njegovo družino. »Paliativna oskrba ni le oskrba za umirajoče, temveč ponuja celostno podporo tako bolnikom kot tudi njihovim bližnjim. Pri ozaveščanju javnosti imajo ključno vlogo tudi mediji, saj s tem pomagajo razbijati tabuje, ki so povezani z boleznijo, smrtjo in žalovanjem. Sodelovanje društva Hospic z mediji prispeva k destigmatizaciji umiranja in ustvarja večje zavedanje o dostojanstvu, ki ga vsak človek potrebuje v najtežjih trenutkih svojega življenja,« pove Tadeja Gotar iz Slovenskega društva Hospic, v katerem trenutno poteka eden izmed najpomembnejših projektov »Krepitev celovite paliativne oskrbe v čezmejnih regijah Hrvaške in Slovenije – PALI-CARE«, ki je sofinanciran s sredstvi programa Interreg Slovenija-Hrvaška 2021-2027. 

Psihološka in socialna dimenzija paliative
Paliativna oskrba, kot jo izvaja Hospic, vključuje tudi podporo za žalujoče po izgubi bližnjega. Pomoč in podpora v procesu žalovanja sta pomembni sestavini paliativne oskrbe, ki jo društvo vključuje v svoje dejavnosti. »Ljudem pomagamo razumeti in predelati občutke, ki spremljajo izgubo, kar je pogosto zapleten in dolgotrajen proces. S tem prispevamo k širitvi znanja o tej psihološki in socialni dimenziji paliativne oskrbe, s čimer pripomoremo k večji empatiji in boljšemu razumevanju tovrstne podpore v družbi,« nadaljuje Gotarjeva. Velik delež projekta PALI-CARE predstavlja tudi sodelovanje pri krepitvi in izboljšanju povezav med paliativno oskrbo in zdravstvenim sistemom. Na področju paliative je namreč sodelovanje z zdravniki, socialnimi delavci in drugimi strokovnjaki nujno, saj celostna podpora temelji na medsebojni komunikaciji in interdisciplinarnem pristopu. Na ta način društvo spodbuja širše sodelovanje in ustvarja prostor za institucionalne spremembe, ki bi omogočile lažji dostop do paliativne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. »Projekt se osredotoča na skupne izzive v paliativni oskrbi in izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev prek skupnega akcijskega načrta, izmenjave znanja in priprave skupnih digitalnih gradiv. Cilj je krepitev strokovnosti in čezmejno sodelovanje za izboljšanje dostopa do paliativne oskrbe ter podporo uporabnikom v čezmejnem prostoru,« sklene.

Paliativna oskrba odraža najgloblja načela človečnosti in solidarnosti, saj nas opominja, kako pomembno je, da ljudje niso sami v najtežjih trenutkih svojega življenja. Slovensko društvo Hospic s svojim prizadevanjem za dostojanstveno oskrbo in sočutno spremljanje ljudi  v najbolj ranljivih trenutkih prispeva k boljši družbi, kjer so vrednote spoštovanja, empatije in solidarnosti v ospredju.

Izpostavljeno:

Potrebe po paliativni oskrbi v čezmejnem prostoru naraščajo zaradi vse večjega deleža starejšega prebivalstva. Zaradi daljše življenjske dobe posameznika, se povečuje razširjenost kroničnih bolezni (srčno-žilne, nevrološke, bolezni dihal), beleži se tudi večja pojavnost raka. Po popisu prebivalstva leta 2021 je bil delež prebivalcev, starejših od 65 let, v Međimurski regiji 20,57 %, v Pomurski regiji 24,37 % in v Osrednji Sloveniji 19,2 % (Državni statistični urad Republike Hrvaške, Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2021). Z napredkom medicinskih znanosti bodo bolniki s kroničnimi boleznimi preživeli veliko dlje, s tem pa bodo dlje časa potrebovali tudi paliativno oskrbo. V projektu PALI_CARE sodelujejo 4 organizacije iz čezmejnega območja, ki delujejo na področju paliativne oskrbe. Organizacije so identificirale skupno problematiko, projekt pa bo omogočil implementacijo inovativnih idej, prenos znanj in veščin. Sodelovanje bo potekalo tudi po zaključku projekta.