Primerne palice so dvoletne leskove veje pred oblistanjem. Ker je letos pomlad zgodnja, je ta čas nastopil dober mesec prej kot ponavadi, čeprav so zime zadnja leta mile in je često opaziti telohe, zvončke, trobentice tudi že decembra in januarja.

Naš gozdni kotiček je posut z belimi glavicami zvončkov in prav truditi se je treba, da jim ne stopimo na glavo. Nabrali smo veje s kleščami in zložljivo žago, nato smo jih očistili razvejanih vejic, da je pletenje lažje. Malo dekle, ki se ni našlo v tem 'zahtevnem' delu, se je potopila v opazovanje in nabiranje spomladanskih cvetnic in mamo razveselila z umetelnim šopkom, zavitim v mah, da ne bi uvel.

Po vrnitvi smo nabrali veje in zakurili ogenj. Eden je napulil suhe trave in jo potisnil v srce ognja za netivo, drugi je ogenj prižgal, vsi pa so ga vzdrževali do primerne gorkote, ki bo dišeče popekla kosilo. Med tem so nabrane palice uporabili za urjenje... z debelim koncem so palico dali na prst in jo držali v ravnotežju tudi po več minut... kar zahtevno, ker palica ni ravno odrezana in tudi tla so bunkasta. Kako malo potrebujejo, da se z naravo zaposlijo.

So obdobja, ko jim je kakšna igra še posebej pri srcu... tokrat so to skrivalnice okoli gozdne cerkve Sv. Trojice, ki jo obdaja obzidje 14 kapelic in nudi številne kotičke za skrivanje. Ena od velikih starih lip, ki so preživele vojne, pogrome in neurja, nam je služila za mižanje in fočkanje... zdi se, da je drevo godlo od prijetnosti, ko ga je dotaknila razigrana otroška roka in zatrepetalo v nebo kot bi hotelo izraziti svoje veselje. 

Naslednje gozdne urica za mlade 14.3.2020.