V soboto, 9. marca 2019, smo praznovali 70. obletnico delovanja Živalskega vrta Ljubljana. V okviru rojstnodnevnega praznovanja smo odprli tudi novo ogrado za leve, v kateri kraljujeta Maksimus in Čaja.

Rojstnodnevno dogajanje je bilo posvečeno levom in ostalim največjim mačkam sveta. Obiskovalci so jih lahko spoznavali na bioloških in ustvarjalnih delavnicah, v zakulisju pa so lahko spoznali tudi njihove oskrbnike, igrače in notranja bivališča.
Z nami je praznovalo več kot 1.500 obiskovalcev, najmlajši pa so še posebej uživali ob živalski animaciji Čukov in Ribiča Pepeta.

Novo ogrado za leve sta odprla župan Zoran Janković in direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Ban Fischinger.

Nova ograda za leve

Notranji del nove ograde za leve

Nova ograda se razprostira na 1.200 m2 in je urejena skladno s sodobnimi smernicami gojitve levov v živalskih vrtovih. Notranji prostori merijo 170 m2, zunanji pa več kot 1000 m2. Levi imajo radi nadzor nad okolico, zato je v ogradi hribček z razglediščem na sosednjo ogrado z antilopami. Pred opazovališčem za obiskovalce je ogrevana ploščad z nadstreškom, kjer se levi radi zadržujejo. Ograda je sončna z naravno senco dreves, ima tudi bazen. Notranji prostor je ogrevan. V njem bosta leva bivala pozimi, kadar bo zanje zunaj prehladno, obiskovalci pa ju bodo lahko opazovali skozi steklo.

Čaja in Maksimus

Pod Rožnikom lahko po 6-letnem premoru zopet slišimo rjovenje levov – Maksimusa in Čaje, ki sta dva izmed le 100 predstavnikov ogrožene podvrste azijskih levov, ohranjenih v okviru Evropske zveze živalskih vrtov, v naravi pa jih je le še okoli 500. V ZOO Ljubljana sta se že dobro privadila novega, prostornega domovanja in osebja ter uživata v zgodnjem pomladnem soncu.

Marsikdo je presenečen, ko sliši da gre za azijska leva. Včasih so se levi razprostirali strnjeno od Afrike, preko arabskega polotoka do Indije. Danes se jih je v nacionalnem parku Gir v Indiji, ki je njihova poslednja azijska oaza, ohranilo le še okrog 500. Zato se je ZOO Ljubljana odločil, da v svojo novo ogrado sprejme to močno ogroženo podvrsto levov. Iz naravovarstvenih razlogov so v zgodnjih devetdesetih letih živalski vrtovi v Londonu, Helsinkih in Zürichu uvozili devet azijskih levov iz Indije. Leta 1994 je bil znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) uveden Evropski vzrejni program ogroženih vrst (EEP). EAZA je leta 1999 objavila prvo evropsko rodovno knjigo. Danes je v Evropskem vzrejnem programu okrog 100 azijskih levov, katerim pripadata tudi Čaja in Maksimus. V ZOO Ljubljana so ju pripeljali 30. januarja 2019 iz Poljske in sicer iz ZOO Lodz, ki je zaradi večje prenove živalskega vrta potreboval premestitev svojih levov. ZOO Ljubljana tako s svojimi novimi prostorskimi kapacitetami, kadri, znanjem in ozaveščanjem prispeva k ohranitvi te ogrožene in v naravi zdesetkane podvrste.

SAMEC: Maksimus, rojen 8. junija 2009 v ZOO London v Veliki Britaniji, teža: 180 kg

SAMICA: Čaja, rojena 27. oktobra 2008 v ZOO Boissiere v Franciji, teža: 140 kg.

Azijski levi - posebneži med mačkami

Levi so pripadniki družine mačk, a so v marsičem povsem samosvoji. Večina mačk je samotarskih, samec in samica sta si podobna. Običajno dobro plezajo in imajo vzorčast kožuh. Pri levih je med vsemi mačkami raznolikost med spoloma najbolj očitna, obarvanost je monotona, med vsemi so tudi najbolj družabne. Zaradi velikosti ne morejo plezati.
Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato so njihovi uhlji na vrhu glave vidnejši. Griva s starostjo postaja bolj košata in temnejša, prav tako barva nosu. Griva jim daje večji videz ter jih varuje pred ugrizi in kremplji tekmecev. Na komolcih imajo bolj izrazit šop dlak. Samec in samica imata kožno gubo na trebuhu, kar se le redko pojavlja pri afriških levih. Visoki so lahko do 120 cm, masa samcev je do 190 kg, samic pa do 150 kg. Večinoma so dejavni v mraku in ponoči.