Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Ljubljana
DANES
3°C
-1°C
JUTRI
4°C
-2°C
Oceni objavo

Nova drevesa za še bolj zeleno Ljubljano

Na pobudo meščanov smo na Baragovi ulici in na Novih Fužinah zasadili nova drevoreda, hkrati pa poteka tudi revitalizacija drevoreda divjih kostanjev na Plečnikovi tržnici.

V Ljubljani se zavedamo izjemnega pomena varovanja našega okolja, kamor sodi tudi skrb za mestno drevje. Prizadevamo si, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova drevesa.
Vsako pomlad - med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje - pripravimo tradicionalno spomladansko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere izvajamo številne aktivnosti, s katerimi s skupnimi močmi poskrbimo, da je Ljubljana čisto, zeleno in urejeno mesto. Letos zaradi epidemije koronavirusa akcije v običajni obliki ne moremo speljati, kljub temu pa izvajamo aktivnosti, s katerimi skrbimo za naše okolje.

Nova drevesa za še večjo kakovost življenja v mestu

Na Baragovi ulici in na Novih Fužinah smo na pobudo meščanov zasadili nova drevoreda. Odločili smo se za zasaditev nove drevesne vrste - srčastolistne jelše (Alnus cordata).

To vrsto dreves smo izbrali, ker je odporna na vročino, sušo in mestno okolje ter uspeva tudi v zelo revnih, peščenih in zbitih tleh. Zavedamo se, da podnebne spremembe prinašajo temperaturne ekstreme in daljša obdobja brez padavin, zato se jim skušamo prilagoditi tudi s premišljenim izborom drevesnih vrst.

Za jelše je sicer značilno, da v simbiozi z bakterijo Frankia alni vežejo dušik v tleh in na ta način izboljšuje splošno rodovitnost tal.
Ta drevesa razmeroma hitro rastejo, zato bosta oba nova drevoreda v dokaj kratkem času postala pomembna gradnika urbanega okolja.

Skrbimo za drevored na Plečnikovi tržnici

Na Plečnikovi tržnici poteka revitalizacija drevoreda divjih kostanjev. Drevored je zaščiten tako s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) kot tudi Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN).
Drevesa so v zadnjih letih izkazovala slabo vitalnost in višinsko prirast, eno izmed njih se je lani posušilo, dve pa sta bili zelo prizadeti in tik pred odmrtjem. Ta tri drevesa smo odstranili in jih nadomestili z novimi, nadstandardnimi sadikami.

Ostala drevesa so oskrbeli sodelavci iz javnih podjetij Voka Snaga in LPT. Med drugim so dvignili betonske pokrove in izpihali zgornji sloj kontaminirane zemlje ne da bi poškodovali drevesne korenine. Krožne korenine (ki na dolgi rok pričnejo dušiti drevo) so odstranili in nivo zemlje vrnili na prvotno višino. Zalili so jih z biostimulantom iz fulvične kisline, ki je naravni pospeševalec rasti in korenine potresli s prahom Biovin, ki vsebuje ekološka rastlinska hranila in veliko število koristnih mikroorganizmov, vključno s pomembnimi bakterijami, ki nase vežejo dušik (aktinomiceti) in SAR mikrobi, ki izboljšajo odpornost in toleranco na abiotski stres. Dodali so jim klasično založno gnojilo (NPK), ki se bo počasi sproščalo v obdobju celotne sezone, in preparat za nižanje površinske napetosti vode, kar bo omogočalo optimalen izkoristek vlage v tleh. Odkopan in ponovno razgaljen del koreničnika so zaščitili pred sončnimi opeklinami, drevesne korenine pa ponovno zasuli z lahko, svežo rodovitno zemljo.
Odstranili so tudi suhe veje, dvignili profil krošnje in izvedli strukturno rez. V letošnji sezoni bodo drevesa še nekajkrat zalili in spremljali njihov razvoj.

Velik pomen mestnega drevja v Ljubljani

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena mestnih dreves, saj ta dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi in pomembno prispevajo k zdravju, lepoti ter funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. Hkrati so drevesa izjemnega pomena v boju s podnebnimi spremembami, saj vsrkavajo ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, ki vpliva na segrevanje ozračja.
Prizadevamo si, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova drevesa. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves vsako leto. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Skupaj smo tako zasadili že 40.000 dreves.

Ljubljana je mesto dreves

Ljubljana je mednarodno prepoznana kot »mesto dreves«. Ta naziv smo si prislužili v okviru programa »Tree cities of the World« Fundacije Arbor Day in Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), s katerim spodbujata mesta k skrbi za svoja drevesa.
Osnovni namen omenjenega programa je spodbuditi aktivno reševanje nekaterih največjih svetovnih izzivov, kot so zagotavljanje čiste vode in zraka, blaženje posledic podnebnih sprememb in izguba vrst.

 

Oglejte si tudi