Zime brez pustnega rajanja ne moremo pregnati, zato ljubljanski javni zavodi pripravljajo aktivnosti, ki bodo tudi z vašo pomočjo prinesle pomlad. Izdelovali bomo pustne maske, se igrali in zabavali na pustni pižama party ter rajali na velikem dvodnevnem pustovanju v Festivalni dvorani. V soboto, 1. marca 2025, se srečamo na ljubljanskih ulicah na tradicionalnem Zmajevem pustnem karnevalu.

Zmajev karneval 

Zmaj se bo tudi letos za pusta prikazal v Ljubljani v vsej svoji mogočnosti. V soboto, 1. marca, bo povedel sprevod maškar po mestu na tradicionalnem Zmajevem karnevalu. Sprevod se bo pričel ob 11. uri na Novem trgu, nadaljeval čez Čevljarski most mimo Mestne hiše na Mestnem trgu, Tromostovja in Prešernovega trga in po Wolfovi ulici prispel do Kongresnega trga.

V sprevodu bodo sodelovale vrtčevske in osnovnošolske skupine iz ljubljanske občine, pridružili pa se jim bodo nekatere etnološke skupine, med njimi kurenti, orači in pokači, skupine bobnarjev in maskot ter pihalni orkester.

Podrobnejše informacije so objavljene tukaj.

Veliko dvodnevno pustovanje v Festivalni dvorani

Pridružite se nam na velikem dvodnevnem pustovanju v Festivalni dvorani, kjer bomo rajali, ustvarjali in se zabavali. V soboto, 1. marca, bo dvorano zavzela najbolj nagajiva in zabavna Pika Nogavička. Splezali boste lahko na njenega konja v naravni velikosti, se zabavali s Fickom in vstopili v svet domišljije, poln smeha in pustolovščin.

V nedeljo, 2. marca, se boste srečali z Indijanci, dobili indijansko ime in postali član indijanskega plemena.

Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic, izkušena vizažistka bo poskrbela za prikupne poslikave obrazov, na voljo bo tudi Fotobox za nepozabni pustni spomin s fotografijo, baloni in seveda veliko krofov.

Več informacij najdete tukaj.

Živživalski muzikal v Kinodvoru

Program za najmlajše Prvič v kino bo v soboto, 1. marca, ob 10. uri postregel s programom šaljivih in norčavih kratkih filmov Živživalski muzikal (4+). Navihane maškare se bodo po filmu lahko posladkale s sveže pečenimi krofi.

Podrobnejše informacije najdete tukaj.

Izdelajmo si pustno masko v Centru Rog in Knjižnici Fužine

Pusta brez pustne maske ni, zato vse osnovnošolce že v torek, 25. februarja, ob 10.30 uri vabimo v Knjižnico Fužine. Na počitniški delavnici si bodo lahko izdelali unikatno pustno masko iz kartona in drugih materialov.

Podrobnejše informacije najdete tukaj.

Pustno masko iz papirja si lahko izdelate tudi na delavnici v Centru Rog, ki bo v soboto, 1. marca, med 10. in 14. uro. Z masko abstraktne oblike, ki predstavlja zajca, bizona, ali kakšno drugo živo bitje, bo za prihajajoči pust pravi žur. 
Medgeneracijska delavnica je namenjena staršem z otrokom starejšim od 8 let.

Več informacij in prijave najdete tukaj.

Pustna pižama party Male ulice

V Družinskem centru Mala ulica v petek, 28. februarja, med 18.30 in 21.30 uro za šolarji od 1. do 4. razreda pripravljajo pravi pustni pižama party. Poslikali si bodo obraze, se zavrteli v pisanih kostumih, posladkali s pustnimi
dobrotami in uganjali takšne ter drugačne norčije.   

Več informacij in prijave najdete tukaj.

Pustne vragolije v Mestnem muzeju Ljubljana

Pust je že pred vrati, zato si bomo zadnji dan počitniških delavnic, ki bo v petek, 28. februarja, priredili pravo pustno rajanje! Spoznali bomo pustne običaje in maske. Zakaj sploh praznujemo pust? Ga praznujejo tudi po svetu? Potem pa se bomo lotili izdelave svojih pustnih mask iz različnih materialov. Ko si maske nadenemo, se bomo igrali skupinske igre in rajali. Kdo ve, mogoče pa si privoščimo tudi kakšen slasten pustni krof, ki je pripravljen malce drugače!

Dogodek je namenjen otrokom od 6. leta starosti dalje. Potrebna je predhodna prijava na prijava@mgml.si ali na telefonski številki 01 24 12 506 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

Podrobnejše informacije so dostopne tukaj.

Še nekaj malega o pustu 

Pustovanje velja za enega izmed najstarejših običajev in izvira še iz predkrščanskih časov. Stara ljudstva so ob tej priložnosti prirejala obrede in na ta način poskušala pregnati zimo, lakoto ter zle duhove, saj so si prizadevala priklicati pomlad in preporod narave. Prvi zapisi o pustu na slovenskem segajo v 17. stoletje, ko so se našemili otroci, sicer pa so pustni običaji stari več kot sto let. Zagotovo so najbolj prepoznavni Kurenti, ki se ponašajo z uvrstitvijo na sloviti Unescov seznam nesnovne dediščine, izpostaviti velja tudi cerkniško povorko, cerkljanske laufarje in škoromate.