Iskrene čestitke vsem ženskam ob mednarodnem prazniku, ki ni pomemben le za ženske, ampak za celotno družbo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ženske predstavljajo nekaj manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V 4. četrtletju leta 2020 jih je bilo delovno aktivnih 449.000. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo, med delovno aktivnimi moškimi jih je s tako izobrazbo nekaj več kot četrtina. Med ženskami je delež višje- ali visokošolsko izobraženih večji kot med moškimi, kljub temu pa so na vodilnih položajih ženske še vedno v manjšini.

Na najvišjih vodstvenih položajih Univerze v Ljubljani je 58 odstotkov moških in 42 odstotkov žensk. Rektorski in dekanski položaj zaseda 74 odstotkov moških, tudi na položaju prorektoric/prorektorjev in prodekanj/prodekanov prevladujejo moški, na položaju (glavne) tajnice/tajnika pa prevladujejo ženske, in sicer znaša njihov delež 70 odstotkov. Le na področju družboslovnih ved je na vodstvenih položajih nekoliko več žensk (53 odstotkov), še posebej prodekanj (54 odstotkov). Na ostalih področjih je razmerje v korist moških.

Med zaposlenimi na vodstvenih položajih, ki so moškega spola, je največji delež rednih profesorjev (58 odstotkov), sledijo zaposleni z nazivom izredni profesor (22 odstotkov) in docent (12 odstotkov). Med zaposlenimi na vodstvenih položajih, ki so ženskega spola, je prav tako največji delež rednih profesoric (41 odstotkov), sledijo zaposlene z nazivom izredna profesorica (33 odstotkov) in docentka (11 odstotkov).

V senatih akademij in fakultet je 60 odstotkov članov in 40 odstotkov članic. V komisijah in odborih Univerze v Ljubljani, akademij in fakultet je 60 odstotkov predsednikov in 40 odstotkov predsednic ter 56 odstotkov članov in 44 odstotkov članic.

Razmerje med študentkami in študenti pa je na prvi in drugi stopnji 60 proti 40 odstotkom, na tretji stopnji pa je približno 55 odstotkov študentk in 45 odstotkov študentov.

Zaradi covida-19 nazadovanje pri enakosti med spoloma

Na letošnji praznik je v ospredju tudi vpliv covida-19 na enakost med spoloma. Opozorila, da se enakost med spoloma vse bolj ruši zaradi epidemije koronavirusa, se kar vrstijo. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je že v prvem valu ugotovila, da ukrepi, ki so jih sprejele vlade za nadzor širjenja covida-19, poglabljajo razlike med spoloma z vidika brezposelnosti, gospodinjskih opravil in finančne varnosti. Z zaprtjem vrtcev in šol so ženske poleg rednega dela prevzele še vlogo vzgojiteljic, učiteljic in imajo tudi bistveno več gospodinjskega dela. Raziskava Eurofounda, ki je bila opravljena v vseh članicah Evropske unije, je pokazala, da konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem bremeni ženske veliko bolj kot moške. Ženske so se morale prav tako veliko pogosteje kot moški soočiti z izgubo službe in posledično finančne varnosti.

Letošnji mednarodni dan žensk je zato še posebej pomemben, saj je enakost med spoloma temelj civilizirane in uspešne družbe. 

vir: Univerza v Ljubljani