Vsako leto sredi maja se med vrtičkarji, sadjarji in kmeti znova začnejo pogovori o »ledenih možeh«. Čeprav koledar že kaže skoraj poletje, nas lahko v tem obdobju presenetijo hladna jutra, močan veter in celo pozeba. Gre za star ljudski vremenski pregovor, ki je skozi stoletja postal del naše kulturne dediščine in še danes vpliva na načrtovanje del na vrtu ter v sadovnjakih.

Kdo so ledeni možje?

Ledeni možje so trije svetniki: sveti Pankracij (12. maj), sveti Servacij (13. maj) in sveti Bonifacij (14. maj).

Njim pogosto sledi še »mokra Zofka« oziroma sveta Zofija (15. maj), za katero ljudski pregovor pravi: »če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.«

Po ljudskem izročilu naj bi prav v teh dneh prišlo do zadnjega občutnejšega vdora hladnega zraka v pomladnem času. Zaradi tega so se ljudje v preteklosti naučili, da z občutljivimi rastlinami ni dobro prehitevati.

Zakaj pride do ohladitev?

Meteorologi pojasnjujejo, da se v prvi polovici maja lahko nad srednjo Evropo še vedno spustijo hladne zračne mase s severa ali severovzhoda. Ob jasnih nočeh se tla hitro ohladijo, temperature pa lahko predvsem v kotlinah in nižinah padejo tudi pod ledišče.

Takšne razmere lahko povzročijo veliko škodo; pozebo sadnega drevja, poškodbe vinske trte, propad občutljivih vrtnin in počasnejšo rast rastlin.

Čeprav ledeni možje ne prinesejo vsako leto enako izrazitega mraza, statistično obdobje okoli sredine maja še vedno velja za čas povečane nevarnosti pozebe.

Pregovori, ki jih poznamo še danes

Slovensko ljudsko izročilo je polno vremenskih pregovorov, povezanih z ledenimi možmi:

»Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje.«

»Če Servacij zemlje ne moči, obilnega vina ni.«

»Pred Zofko rož ne sadimo.«

»Mokra Zofka – mokra njiva.«

Čeprav danes vreme spremljamo s pomočjo sodobnih napovedi, mnogi še vedno prisegajo na modrost naših prednikov.

Tradicija, ki ostaja del našega vsakdana

Ledeni možje so lep primer, kako so ljudje nekoč pozorno opazovali naravo in vremenske vzorce. Čeprav podnebne spremembe vplivajo tudi na potek letnih časov, nevarnost pozebe v maju še vedno ni povsem izginila.

Prav zato ledeni možje ostajajo del pomladnih pogovorov, ljudskih pregovorov in vsakdanjih odločitev na vrtovih ter poljih. Morda nas prav vsako leto opomnijo, da narava vedno narekuje svoj tempo.