Izpusti nekaterih akvarijskih in terarijskih živali v naravo imajo lahko negativne posledice na avtohtone organizme v naravnem okolju.

Invazivne tujerodne vrste organizmov predstavljajo velik izziv za varstvo narave. V Evropo vsako leto zanesemo na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postanejo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi.

Kdaj vrsta postane invazivna

Ko se tujerodna vrsta v novem okolju uspešno razmnožuje in nekontrolirano povečuje številčnost osebkov, govorimo o invazivni tujerodni vrsti. To so torej tiste vrste, ki s svojim delovanjem in širjenjem rušijo vzpostavljeno ravnovesje med sicer številnimi soodvisnimi vrstami organizmov, s čimer ogrožajo ekosisteme, gospodarstvo, zdravje ljudi ter znižujejo biotsko pestrost.

Boj za življenjski prostor

Zakaj je tekmovanje za življenjski prostor in hrano med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami lahko problematično? Tekmovalnost med različnimi vrstami je sicer naravna in običajna. Toda prevlada ene same vrste lahko poruši vzpostavljeno ravnovesje v širšem prostoru, močno poenostavi ekosisteme, ti so posledično manj raznoliki, manj odporni na okoljske spremembe, ki tako v številnih primerih ne zagotavljajo več mnogih ekosistemskih storitev, ki so ključne tako za gospodarstvo, prehransko varnost, in nenazadnje tudi naše zdravje. Zasledovanje in zagotavljanje visoke biotske pestrosti je na globalnem nivoju prepoznano kot ključno za ohranitev ravnovesja ekosistemov, od katerih je odvisen tudi človek.

Tujerodne vrste želv v domačih terarijih

Ena takšnih vrst v Sloveniji je tudi popisana sklednica oz. okrasna gizdavka (Trachemys scripta), kot se imenuje. Gre za najbolj pogosto tujerodno vrsto želve pri nas, od katere se najpogosteje pojavljata podvrsti rumenovratka (T. scripta scripta) in rdečevratka (T. scripta elegans).
Okrasne gizdavke (rumenovratke in rdečevratke) najdemo po celotni Sloveniji. Sem niso prišle same, ampak so jih v okolje odložili ljudje, ko zanje niso mogli ali niso več želeli skrbeti. Naseljujejo ribnike, jezera in ter druga vodna telesa s počasi tekočo vodo. Obe podvrsti najdemo tudi v Tivolskem ribniku in Koseškem bajerju, kamor so jih prinesli njihovi nekdanji lastniki.

Negativni vplivi na okolje

Tujerodne želve imajo negativen vpliv na avtohtono vrsto sladkovodne želve, močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj z njo tekmujejo za življenjski prostor in hrano. Pogubno lahko vplivajo tudi na druge vrste npr. nevretenčarje, ribe, dvoživke in druge vrste plazilcev. Lahko prenašajo različne bolezni na druge živali, tudi na človeka. Okrasna gizdavka (oz. popisana sklednica) je bila zaradi negativnega vpliva na avtohtone vrste in posledično porušenega predhodno vzpostavljenega ravnovesja v ekosistemih, uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere veljajo strogi zakonodajni ukrepi za preprečitev nadaljnjega vnosa in širjenja. Prepovedano jo je vnašati v Evropsko Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jo izpustiti v okolje.

Zato vse lastnike akvarijskih in terarijskih živali (tudi, če niso vrste okrasna gizdavka) pozivamo, da le teh ne izpuščate v naravno, urbano ali kakšno drugo okolje!