Odslej so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, ki smo jih prenovili v duhu tega velikega mojstra. Plečnikova Ljubljana je z vpisom postala pomembna za vso človeštvo in ima tako imenovano izjemno univerzalno vrednost.

Ob tem je župan Zoran Janković dejal: "Vpis Plečnikove Ljubljane na Unescov seznam svetovne dediščine je dokaz, da mesto urejamo v duhu Plečnika, s čimer vzdržujemo in spoštujemo njegova dela in tradicijo. To je v prvi vrsti velika zasluga dolgoletnega dela podžupana prof. Janeza Koželja ter naših sodelavk in sodelavcev. Vpisani projekti so pomembni ne le za Ljubljano, temveč za kulturno dediščino celotnega človeštva. Prepričan sem, da če ne bi bilo nepotrebnega nagajanja posameznikov pri prenovi Plečnikovega stadiona, bi bil ta že prenovljen in prav tako vpisan na Unescov seznam. Tako pa bomo morali počakati na njegovo prenovo. Sicer pa smo prvih pet vpisanih del Plečnikove Ljubljane prenovili v času sedanjega vodstva MOL."  

Prenovili smo naslednja Plečnikova dela: Trnovski pristan, Kongresni trg s parkom Zvezda, arkade na osrednji tržnici, znamenito Tromostovje, Rimski zid, Šance, Navje in arhitektovo hišo v Trnovem. Preuredili smo javne prostore in postavili mostove po njegovi zamisli ob vodni osi Ljubljane: Petkovškovo, Cankarjevo, Hribarjevo in Gallusovo nabrežje, Karlovški nasip, Materinski most, Fabianijev most, Mesarski in Hradeckega most, Šuštarjevo nabrežje, Žitno, Ribjo in Grubarjevo brv.

Na Unescovem seznamu sedem delov Plečnikove Ljubljane 

Plečnikova Ljubljana je izpostavljena kot kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov. Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture.

Na seznam je vpisanih sedem delov Plečnikove Ljubljane, prvih pet je bilo prenovljenih v času sedanjega vodstva MOL:

• vodna os mesta - nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic,
• Trnovski most,
• kopenska os - Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda,
• ureditev arheološkega parka - Rimski zid,
• kompleks mesta mrtvih - Plečnikove Žale – vrt vseh svetih,
• cerkev v ruralnem predmestju (sv. Mihaela v Črni vasi) in
• cerkev v delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).
• 
  

Utemeljitev vpisa Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine

Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani je Odbor za svetovno dediščino z vpisom priznal t. i. izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, so uvrščena dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju je Plečnik izhajal iz že grajenega mesta ter ga povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana.

Uspešna nominacija je rezultat skupinskega dela in strokovnosti

Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila delovna skupina strokovnjakov, ki so jo poleg predstavnikov Mestne občine Ljubljana in Muzeja in galerij Ljubljane sestavljali tudi predstavniki Ministrstva za kulturo, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter zunanji sodelavci. Sodelovali so tudi lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.

Več o nominaciji lahko preberete tukaj. 

vir: MO Ljubljana