V projektu Plečnikova neuresničena/neizvedena dela želimo poudariti pomembnost njegovih nevidenih del ter željo po prikazu tovrstnih del z digitalizacijo in prikazom na samih lokacijah, kjer so dela bila planirana.

Povezava do donatorskega prispevka: TUKAJ

----

Jože Plečnik je bil slovenski arhitekt, po katerem so poimenovali najvišja slovenska priznanja na področju arhitekture. V Ljubljani stoji kar sedem Plečniku posvečenih kiparskih spomenikov. Je edini ustvarjalec in pomemben Slovenec, ki ima toliko spomenikov. Največje zanimanje za Plečnika je bilo v obdobju postmodernizma v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov.

Plečnik je rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal. To je počel, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, zato v svetovni arhitekturi predstavlja zanimivo posebnost. V Ljubljani, Pragi in na Dunaju je pustil velik pečat, ki je viden še danes. V Ljubljani je ustvaril številne zanimive strukture in objekte, kot so Plečnikova hiša, stadion, Levstikov trg (včasih Šentjakobski trg), Trnovski most, Tromostovje, Tržnice, letno gledališče Križanke in še mnogo drugega.

V svojem času je kreiral in narisal tudi mnogo del, ki pa nikoli niso ugledala luči. Njegovi neuresničeni projekti za Ljubljano niso splošno znani, kar pa ne pomeni, da niso zanimivi. Ti projekti so danes vsaj enako, če ne še bolj zanimivi, saj bi predstavljali izjemen arhitekturni dosežek. Ravno zato mnogi danes obžalujejo, da le-ti niso bili izvedeni.

Zato bi želeli s pomočjo TaleUp aplikacije, in z donatorsko pomočjo vseh, ki se zavedajo pomembnosti njegovih del, to Plečnikovo neizvedeno dediščino, prikazati za vse obiskovalce Ljubljane v digitalni tehniki. Naša želja je, da prikažemo naslednja Plečnikova neizvedena dela:

1. Katedrala svobode: izvedba tovrstnega objekta, v kolikor bi bil postavljen, bi bistveno vplivala na dvig samozavesti naroda. Načrti za to monumentalno delo so bili izdelani po koncu druge svetovne vojne, med letoma 1947 in 1949. Njena izvedba bi predstavljala veliko konkurenco pariškemu Eifflovemu stolpu, predvsem po svoji mogočnosti.
2. Mesarski most: na mestu, kjer je bil leta 2010 zgrajen današnji Mesarski most, je Plečnik že v času gradnje pokritega dela Centralne tržnice načrtoval tudi izgradnjo mostu, ki bi bil v skladu z okoljem pojem urbane skladnosti.
3. Arkadno stopnišče na grad:Medtem ko je bila Plečnikova ideja o rušenju Ljubljanskega gradu in graditvi parlamenta na njegovem mestu podložna kritikam ter splošnemu mnenju, da to ni dobra ideja, pa bi arkadno stopnišče, ki bi vodilo z Mestnega trga naravnost do vrha Grajskega griča, kakor si ga je arhitekt zamislil, predstavljalo izjemno obogatitev že sedaj raznolike arhitekture okoli Robbovega vodnjaka.
4. Novi magistrat: nova mestna hiša na Vodnikovem trgu bi se spogledovala s tržnico, ki bi bila s pokritim Mesarskim mostom povezana s Petkovškovim nabrežjem

Arhitekt Jože Plečnik je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cest in ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov. Želel je urediti osrednji mestni trg in za izbrane lokacije predlagal nove rešitve, saj je z vsakim projektom želel izkoristiti možnost za poudarjanje obstoječih ureditev in povezovanje z novimi mestnimi motivi. Vse svoje projekte je Plečnik snoval, urejal ter popravljal do konca svojega življenja. S tem pa mu je postopoma uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in po vzoru antičnih Aten Ljubljano preoblikoval v sodobno nacionalno prestolnico.

----

TALEUP

TaleUp je aplikacija, ki ustvarja zgodbe za vas, odkriva objekte okoli vas in vam omogoča najučinkotivejšo izkušnjo okolice. TaleUp vam na različnih lokacijah prikazuje zgodovino, sedanjost in prihodnost v 3D digitalni tehniki ter tako omogoča potopljeno izkušnjo ob odkrivanju krajev.

TaleUp aplikacija je bila razvita v letu 2020 z namenom odkrivanja preteklosti in ustvarjanja zgodb v vaši okolici, kot tudi predstavitve lokalnih ponudnikov ter njihovih zgodb.

V okviru aplikacije TaleUp bi želeli predstaviti izbrana Plečnikova neizvedena dela, saj smo mnenja, da predstavljajo ljubljansko arhitekturno dediščino, ki bi jo bilo potrebno deliti z vsemi obiskovalci mesta. S tem bi lahko izkušnjo in dojemanje glavnega mesta Slovenije dvignili na višjo raven, obenem pa bi lahko pogledali v vizijo preteklosti.

S skupnimi močmi lahko oživimo to neodkrito dediščino, del zgodovine največjega slovenskega arhitekta, ki je ime ponesel tudi izven naših meja.