Dhyana je meditacija tišine in notranjega raziskovanja. Z njo se dotikamo tiste dimenzije v nas, ki je podobna sili življenja, ki nima ne začetka ne konca. Dhyana je vzpostavljanje komunikacije z neumrljivo razsežnostjo, ki ji smemo reči božja zapuščina. Tekom meditacije se bo začel vzdigovati t.i. prah zemeljskih pridobitev in miselnih nezavednosti. Skozi dhyano postanemo zavedni zmot, s katerimi se moramo soočiti. Pri tem ne rabimo interpreta, analitika, ki bi nam razlagal nezavednosti, ki se med potapljanjem pojavijo. Zavest sama poskrbi, da smo ozdravljeni v hipu, ko se jih zavemo. Zavedanje je snop svetlobe, ki posije v temno območje ne-zavedanja in samodejno onemogoči nezavednosti, da bi nam še naprej narekovala tok misli.

Dhyana Zavzemimo tak položaj telesa, v katerem telo lahko odmislimo in obenem ne zaspimo. Lahko sede na stolu, lahko po turško ali leže na hrbtu na trdi podlagi brez blazine. Enkrat počasi in globoko vdihnimo in med izdihovanjem izjemno počasi zapremo oči v radostnem pričakovanju, da se bomo potopili v tihe globine svojega bitja. Dihamo normalno, skoraj tako kot med spanjem. Zdaj vstopimo v 'potapljanje' podobno, kot če bi bili na gladini oceana in začeli padati v globino kot kamen, ki enakomerno tone, za seboj pa pušča razburkanost površja. Opazujmo, kako se svetloba gladine oddaljuje in postaja drobna pikica, ki potone v temo. Vsi imamo v sebi dimenzijo umirjenosti, tišine in ljubezni ali v eni besedi blaženosti, do katere ne moremo skozi premišljevanje. To je naša božanska sorodnost, ki jo vere in filozofije imenujejo podoba boga. Za smele raziskovalce to ni le izjava, ki ostaja na nivoju vedenja, temveč postane izkustveno dejstvo. To vse spremeni!

Med tem, ko tonemo, pazljivo opazujmo, če smo že tam. Notranje oči imejmo na široko odprte in opazujmo, če se še kje kaj premika, če se še vzdigujejo misli vsakdana. In če se, jih nežno potegnimo za seboj v globino, da jih tišina razpusti. Občutimo z vsem telesom globoko pomirjenost te dimenzije, ki nas nažarči z ljubeznijo. Um nam ne bi smel delati težav, ker rad počne stvari, rad raziskuje. Ljubezen je edina krepost, ki jo lahko kopičimo, vse ostale lahko imamo ali nimamo. Dhyana je vaja volje in duha, je mati vseh moči.

Za Hosto Marjeta Šumrada