20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Po podatkih Združenih narodov je število notranje razseljenih ljudi in beguncev po svetu doseglo 70,8 milijonov, kar je največ od leta 1950, odkar se vodi ta statistika. Ljudi k izselitvi prisilijo vojne razmere, pomanjkanje in množične kršitve človekovih pravic.

Slovenske nevladne organizacije so letos v sporočilu za javnost zapisale: »Pričakujemo, da se bo Slovenija zavzela za vzpostavitev humanega, na solidarnosti temelječega azilnega sistema in prevzela del odgovornosti za begunce, ki prihajajo v Evropo. Opozarjamo tudi na nekatere praktične težave na poti k integraciji beguncev v Sloveniji in so povezane z učinkovitim dostopom do učenja slovenščine, do zaposlitve in dostopom do neprofitnih stanovanj. Neustrezna je zaščita otrok brez spremstva v Sloveniji. Opozarjamo na spornost kazenskega pregona prosilcev za mednarodno zaščito, ki v Slovenijo prispejo s ponarejenimi listinami za vstop.«

Urejanje področja migracij je sicer v pristojnosti države, vendar se s problematiko ukvarjamo tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer se preko javnih zavodov in s sofinanciranjem programov nevladnih organizacij ves čas aktivno vključujemo v procese integracije migrantov.
Spodbujamo medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje ter skupno učenje mladih in odraslih na vseh ravneh: v in med vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami. Javni zavod Cene Štupar že vrsto let izvaja program Slovenščina za starše, ki je namenjen staršem otrok v vrtcih oz. staršem učencev osnovnih šol v Ljubljani, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku, ker njihov materni jezik ni slovenski.

Otroci - migranti so vključeni v osnovne šole. Največ izkušenj s šolanjem učencev migrantov ima osnovna šola Livada, ki že od svoje ustanovitve vključuje otroke priseljencev. V to šolo je vpisanih skoraj 90 % učencev, katerih slovenščina ni materni jezik. Že več let vpisujejo tudi otroke iz Azilnega doma. Za učence tujce so na šoli razvili dvostopenjski model vključevanja glede na čas šolanja učencev v osnovno šolo (začetek šolskega leta ali med šolskim letom) in razumevanja slovenskega jezika.

Aktivnosti potekajo tudi v četrtnih mladinskih centrih v sklopu javnega zavoda Mladi zmaji.

Ob tem financiramo tudi projekt Interkulturni center, ki ga izvaja javni zavod Cene Štupar, katerega namen je nudenje aktivnosti in informacij s področja izobraževanja, zaposlovanja, osebnostne rasti in slovenske kulture priseljencem, prosilcem za azil, osebam z mednarodno zaščito in tudi večinskemu prebivalstvu. V aktivnosti centra so vključeni tudi otroci in ženske, torej skupina, ki je največkrat socialno izključena.

Mnoge programe nevladnih organizacij in javnih zavodov tako s področij, ki se neposredno tičejo migrantk in migrantov kot tudi množico drugih, v katere se imigrantke in imigranti kot uporabniki redno vključujejo in jim nudijo različne oblike podpore pa sofinanciramo preko vsakoletnih javnih razpisov s področij socialnega varstva, kulture, vzgoje in izobraževanja ter mladih, na podlagi zakona pa sofinanciramo tudi dejavnosti Rdečega križa.