Morda si že kdaj doživel/a, da si ob določenih družinskih članih (partnerju, starših ali otrocih) reagiral/a na način, ki ti sploh ni podoben. Morda je bila reakcija premočna, neprimerna ali pa si se zaprl/a vase. In potem ti kasneje, ko si razmišljal/a, sploh ni bilo jasno zakaj si spet reagiral/a.

Zakaj tako težko spremenimo družinske odnose, ki najbolj sprožijo naša čustva?

V odnosih z bližnjimi se nam aktivirajo najgloblji vzorci, ki smo jih oblikovali že zelo zgodaj v mladosti. Ti vzorci so tako miselni kot čustveni in telesni. So način, kako smo se naučili preživeti, biti sprejeti ali se zaščititi.

Zato lahko preberemo desetine knjig, razumemo dinamiko, vidimo napake, pa bomo v ključnih trenutkih še vedno reagirali po starem avtomatizmu.

Začarani krog, ki ga številni ljudje takoj prepoznajo

Veliko ljudi se znajde v podobnem vzorcu:

1. z določenimi družinskimi člani se vedno znova zapletejo v ene in iste konflikte

2. občutek imajo, da niso slišani ali spoštovani

3. reagirajo premočno, z jezo, umikom ali užaljenostjo

4. kasneje obžalujejo svoje reakcije

5. čutijo, da nosijo preveč odgovornosti, ko poskušajo 'rešiti' druge in narediti stvari nemsto njih

6. ohranjajo nepredelane stare zamere 

In čeprav večinoma vedo, kako bi radi reagirali, v ključnem trenutku spet zdrsnejo v staro navado. To pa ustvarja občutek ujetosti in tesnobe. 

Kot da se nekaj v tebi vedno znova ponavlja, ne glede na to, kako zelo si želiš spremembe.

Zakaj tega ne smemo ignorirati

Če teh vzorcev ne prepoznamo in ne spremenimo, se običajno zgodi nekaj od tega:

• odnosi se začnejo krhati

• konflikti postajajo pogostejši in bolj intenzivni

• čustvena izčrpanost se povečuje

• vse bolj izgubljamo notranji mir

• za nameček začnemo iste dinamike ponavljati tudi z drugimi ljudmi

• in kar je najhuje: te vzorce nezavedno prenašamo naprej na svoje otroke

Kje se sprememba zgodi, ko pride do nje?

Večina ljudi poskuša odnose izboljšati na ravni razuma, da analizirajo in razumsko želijo drugače reagirati. Ampak resnična sprememba se zgodi šele takrat, ko se spremeni notranji program, iz katerega reagiramo.

To pomeni, da se mora najprej spremeniti naš pogled ali način, kako doživljamo situacije in kako si razlagamo vedenje drugih. To je tisko kar odloča, kako hitro in močno se bo vzburil naš živčni sistem. Ko se spremeni naš pogled, se začnejo spreminjati tudi odnosi.

Kaj se zgodi, ko spremenimo notranje vzorce?

Ko začnemo delati na globlji ravni, ljudje okoli nas pogosto opazijo, da:

• začnemo komunicirati bolj umirjeno 

• manj se zapletamo v konflikte in več razumemo

• začnemo postavljati meje brez krivde

• dobimo več notranje stabilnosti

• gradimo bolj pristne in varne odnose

A vzorce, ki se jih na neki točki odločimo spremeniti, smo nekoč potrebovali in so bili za nas koristni. Morda smo morali v mladosti ugajati, prevzemati odgovornost, biti močni, se umakniti in prilagajati. A če nam danes ne služijo več v isti meri, jih lahko spremenimo.