Borza, katere glavni namen je spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih nabavnih verig v Ljubljanski urbani regiji (LUR), je privabila 20 ponudnikov lokalnih živil, več kot 10 gostincev in hotelirjev ter 20 predstavnikov osnovnih šol, vrtcev in drugih javnih zavodov, ki so preverjali priložnosti medsebojnega poslovnega sodelovanja.
Na mizah so se poleg dosedanje ponudbe sadja, zelenjave, žit, medu in medenih izdelkov, jajc, mlečnih živil ter mesnih izdelkov znašli še oreščki, olja in zelišča. Gostinci in hotelirji so tako lahko poiskali pridelke in izdelke, ki jih bodo ponudili svojim gostom, predstavniki javnih zavodov pa s sodelovanjem na tovrstnih dogodkih lažje in hitreje zagotovijo zdravo in kakovostno prehrano za otroke in mladostnike, vključene v javne izobraževalne ustanove.
Odlični odzivi udeležencev
Borze se je že tretjič udeležil Blaž Draksler iz Bistroja EK, ki je poznan predvsem po odličnih domačih sezonskih zajtrkih in raznovrstnih jajčnih specialitetah. Ne eni izmed prejšnjih borz je tako že sklenil zeleno nabavno verigo – jajca, ki jih gostje dobijo na mizo, so slovenska in iz kokošnjaka do mize prepotujejo manj kot 40 kilometrov. Glede na to, da imajo v ponudbi tudi ogromno mlečnih jedi, povpraševanje pa je veliko predvsem po veganskih različicah, bo poskušal na borzi za pridelavo mleka iz žitaric navdušiti katerega izmed ponudnikov žit in mlevskih izdelkov.
Stalna udeleženka borze je tudi Sonja Cimerman iz družinske kmetije Gregurman iz Sneberij, ki so od Ljubljane oddaljena le 10 kilometrov. Kot je poudarila, so kratke verige izrednega pomena predvsem zaradi ohranjanja vsebnosti vitaminov in mineralov, kar se kaže predvsem pri žitih in zelenjavi. V svoji ponudbi imajo različne moke, mlevske izdelke, olja in tudi lastno pivo, vse pridelajo na 20 hektarih svojih zemljišč. Velik pomen v borzi vidi v tem, da se dejansko lahko osebno in s pridelki predstavijo potencialnim odjemalcem in pri tem poudarja, da se tu ne sklepajo le posli, temveč tudi prijateljski odnosi.
Organizator prehrane Boštjan Kosmač iz vrtca Kolezija je izpostavil, da pri načrtovanju prehrane v prvi vrsti sledijo zakonodaji, ki sicer omogoča, da razpise deloma prilagodijo in vanje vključijo bližino dobavitelja, način pridelave ipd. Tako sami že 25 let uspešno sodelujejo s kmetijo Kostevc, ki jim dobavlja hruške, jabolka jagode in češnje, izrednega pomena pa je to, da ima vedno zaloge za vrtec in primerno ceno. V svoje jedilnike zadnje čase vključujejo več zeljnih jedi, žgancev, jedi iz različnih kaš, pri katerih so najmlajših v začetku sicer zadržani in bo verjetno trajalo nekaj časa, da jih otroci vzljubijo, vendar so začetki izredno pomembni.
Borza je pomemben element trajnostnega razvoja Ljubljane
Organizatorji Mestna občina Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Turizem Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Zavod EKOmeter smo s projektom izredno zadovoljni. Izkazalo se je, da je tovrstno povezovanje izjemno pomembno, saj se s tem lahko usklajuje ponudba in povpraševanje, prav tako udeleženci na enem mestu lahko pridobijo konkretne informacije in kontakte posameznih ponudnikov. Na podlagi dosedanjih borz se je že povečal odstotek lokalno pridelanih živil v prehranski ponudbi gostincev, hotelirjev in javnih zavodov, vsi organizatorji pa pričakujejo, da se bo ta trend še večal. Ob tem poudarjajo, da je sistemska podpora v okviru katere lahko javni zavodi naročajo 20 % izven javnih naročil več kot dobrodošla, želijo pa si, da bi se ta odstotek v prihodnje še povečal.
Večkrat nagrajena Borza
Da je projekt uspešen in učinkovit kažejo tudi tri prejete nagrade, in sicer Premiki naprej 2018 za najboljšo izboljšavo v javni upravi, mednarodno priznanje Best of Cities 2019 za najboljšo trajnostno prakso v kategoriji mest in posebno priznanje žirije International Travel & Tourism Awards, ki je bilo podeljeno v okviru ene najpomembnejših globalnih turističnih borz WTM London.
Turizem Ljubljana na področju kratkih dobavnih verig izvaja tudi številne druge uspešne projekte, kot so Ljubljanski zajtrk, Kulinarični koledarček od tega meseca dalje pa je na voljo tudi novo kulinarično doživetje Dobimo se na plac.
Lokalna samooskrba eden od temeljev trajnostnega razvoja Ljubljane
Lokalna samooskrba je tema, ki predstavlja prioriteto na vseh nivojih trajnostnega razvoja Ljubljane, zato smo jo kot ključno usmeritev vključili v strateške cilje vizije Ljubljane do 2025. Poleg tega smo oblikovali še dva pomembna dokumenta – Program varstva okolja ter Strategijo razvoja podeželja, ki sledita zastavljenim ciljem.
Borza lokalnih živil smo tudi tokrat izvedli v okviru evropskega projekta ROBUST (Rural-Urban Outlooks: Unlocking Synergies), ki se ukvarja s krepitvijo odnosov med mestnimi in podeželskimi območji in je financiran iz programa Obzorje 2020. Projekt poteka pod okriljem RRA LUR, ki povezuje 26 občin in vse svoje aktivnosti usmerja v trajnostni razvoj celotne regije, kjer prav spodbujanje lokalne pridelave in predelave predstavlja enega izmed njegovih ključnih stebrov.
