6. aprila smo zaznamovali 124 let, odkar so Atene gostile prve olimpijske igre moderne dobe. Dogodek je prerasel v največje in najpomembnejše športno tekmovanje na svetu, ki sta ga doslej ustavili le obe svetovni vojni. V teh dneh pa šport zaradi pandemije koronavirusa doživlja nepredstavljivo ustavitev vseh tekmovanj. Francoski baron Pierre de Coubertin je konec 19. stoletja oživil idejo olimpijskih iger in se pri tem opiral na antične igre iz Stare Grčije. Antične igre so svoj žalostni konec doživele leta 393, ko jih je prepovedal rimski cesar Teodizij, a po več kot 1500 letih zaživele v novi obliki.

Med 6. in 15. aprilom se je v Atenah zbralo okrog 300 športnikov iz 14 držav, ki so se pomerili v devetih športih za 43 kompletov kolajn ter stopili na pot modernega olimpizma z vsemi svojimi pretresi in aferami.

Prvo medaljo na igrah moderne dobe je v troskoku osvojil Američan James Conolly, s čimer je postal nekakšen naslednik Grka Koroibosa, ki je leta 776 pred našim štetjem osvojil prvo medaljo na antičnih igrah. Največje ime iger leta 1896, ki se je z zlatimi črkami zapisalo v zgodovino olimpijskega gibanja, pa je bil grški pastir Spiridon Louis, zmagovalec maratonskega teka.

Na prvih igrah so zmagovalci prejeli oljčno vejico in medaljo iz srebra, drugouvrščeni tekmovalci pa bakreno medaljo. Tretje mesto takrat še ni bilo nagrajeno.

V skromnih začetkih so vsebino iger sestavljali atletika, plavanje, sabljanje, dviganje uteži, rokoborba, kolesarstvo, streljanje, tenis in gimnastika. Predvidena so bila tudi tekmovanja v nogometu, veslanju, jadranju in kriketu, ki pa so zaradi vremenskih razmer ali malega števila udeležencev odpadla.

Več preberite na www.olympic.si.

vir: Športna zveza Ljubljane