Ribiška družina Medvode je bila ustanovljena 4. junija 1954 v prostorih kulturnega doma Medvode v Medvodah.Ob ustanovitvi je bilo vanjo včlanjenih 55 ribičev, ki so si zadali nalogo vzdrževanja in ohranjanja ribjega življa, organizacijskega oblikovanja družine, imenovanja potrebnih organov za delo na posameznih področji  in nadzora nad pravilnim izvajanjem športnega ribolova po tedaj veljavnih normah. Glede na maloštevilnost članstva so tedaj v družini aktivno sodelovali skoraj vsi člani. 

Že od samega začetka je imela družina prostorske težave; Kje naj se sestajajo njeni organi, kje naj se hranijo osnovna sredstva, arhiv in druga oprema? V začetku so bili sestanki izvršilnega odbora, njenih organov in letne skupščine v raznih gostinskih lokalih v Šentvidu, Tacnu, Medvodah, pozneje pa tudi v prostorih Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani in celo v Ratečah pri Škofji loki. Ta problem je bil delno rešen z izgradnjo doma ribičev v Medvodah, žal pa se ga je moralo leta 1989 porušiti. Nato se je nekaj let uporabljala baraka pri ribniku Šmartno pod Šmarno goro, ki jo je družini zapustil v nasledstvo SCT, in ki se je končno porušila 1998 leta, saj se je takrat izgradil novi, pravi dom ribičev, ki se je gradil predvsem z donatorskimi sredstvi, prostovoljnimi prispevki in delom članov družine in sredstvi, pridobljenimi na vsakoletnem ribiškem pikniku.

Ribiška družina je pri ustanovitvi dobila v upravljanje medvoški ribiški okoliš, v katerem je bilo več voda, in sicer: Sava od HE Medvode do tacenskega mosta, Sora od jezu v Goričanah in dva lovna potoka Ločnica in Malovščica. Ker se je v teh potokih nemalokrat odkrival krivolov, in z namenom pridobiti še več vodnega življa za vlaganje, je izvršni odbor sklenil, da se imenovana potoka zapreta kot lovna revirja, ter preimenujeta v gojitvena revirja in pripravita za gojitev mladic potočne postrvi. Po tem sklepu je bil izveden izlov  merskih rib, ki so bile prenesene v Soro in Savo, in vložen zarod potočne in križane postrvi. Da je bil ta sklep izvršilne odbora pravilen in koristen pove podatek, da se je vsake dve leti v teh potokih vzredilo več tisoč mladic od 15 – 20 cm, ki so bile prenesene v športno ribolovne vode. Pri tem ne gre samo za finančni prihranek, ker teh mladic ni potrebno nabavljati in plačevati, temveč gre za zdrav ribji podmladek. Upamo si celo trditi, da če teh ukrepov družina takrat ne bi sprejela, bi bile naše vode zelo siromašne glede na njihovo večkratno zastrupljevanje. 

Danes ima družina šest gojitvenih potokov ( Ločnica, Prešnica,  Malešnica, Babešnica, Grabnarica in Mavelščica) v katerih redno vzredimo nekaj tisoč mladic potočne postrvi, s katerimi uspešno izvajamo letni načrt vzdrževalnega vlaganja potočne postrvi v Savo in Soro.