Vodstvu po pregledni razstavi Rika Debenjaka sledi še predstavitev razstave Alja Košar, Točka.

Po obeh razstavah nas bo popeljala mag. Breda Škrjanec, kustosinja razstave Rika Debenjaka.

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

Riko Debenjak (1908–1987) se je uveljavil kot vodilni predstavnik sodobne barvne eksperimentalne grafike. Začetek »klasičnega« Debenjaka v grafiki označujemo z letom 1953, takrat nastane vrsta njegovih Kraševk, tedaj razvije svoj prvi grafični cikel Panjske končnice in od takrat lahko kontinuirano spremljamo razvoj njegovega grafičnega ustvarjanja do Magičnih dimenzij. Riko Debenjak je bil tudi pomemben akter v organizaciji prvih mednarodnih grafičnih razstav (Bienala) in dvakratni prejemnik velike častne nagrade grafičnega bienala. Razstava je posvečena 110. obletnici umetnikovega rojstva. Ob grafikah so predstavljena tudi druga umetnikova dela: risbe, slike, ilustracije in grafične plošče. Razstava je nastala v sodelovanju z družino Debenjak, Galerijo Rika Debenjaka Kanal ob Soči in Moderno galerijo Ljubljana.

Alja Košar (1990) razmišlja o grafiki poglobljeno in predano, kar pomeni, da se je tudi z ustvarjalnega vidika loteva premišljeno in s pravo mero spontanosti in svobode. Osredotoča se na abstraktne kompozicije, na katerih lahko opazujemo gradnjo likovnega polja s postavljanjem in sopostavljanjem točk v na videz organizirane celote, v katerih bi zlahka prepoznali red ali zakonitosti postavljanja v prostor, vendar je to le prva preprosta asociacija, ki izhaja iz našega prepoznavnega univerzuma podob. Grafike so brez naslovov, saj bi sicer abstraktne kompozicije dobile označevalec prostora in jasen začetek naših miselnih izpeljav, čemur pa se umetnica zavestno izogiba. Alja Košar je pri delu prišla do točke, ko se ta pričenja povezovati v linije in zarisovati nove likovne elemente in forme, vendar je tudi gledalca pripeljala do točke sprejemanja in razmišljanja o neznanem svetu misli in idej, ki nam jih ravno umetniško ustvarjanje pogosto brezkompromisno vrže pred oko.
Kustos razstave je Božidar Zrinski.


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.