Vodstvu po pregledni razstavi Rika Debenjaka sledi predstavitev razstave Alje Košar, Točka. 

Po obeh razstavah nas bo popeljal mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik v MGLC. 

Riko Debenjak (1908–1987)

Grafik in slikar, profesor za grafiko na akademiji upodabljajočih umetnosti (med letoma 1950–1973) je bil rojen v Kanalu ob Soči. Za grafiko ga je navdušil Božidar Jakac pred drugo svetovno vojno in med njo. Skupaj sta hodila po terenu in upodabljala ljubljanske mestne vedute, krajine v grafični tehniki jedkanice. Ostal je zvest grafiki, čeprav je občasno tudi slikal. Leta 1957 je odšel v Pariz, v grafično delavnico Johnnyja Friedlaenderja, kjer se je seznanil s tehnikama barvne akvatinte in jedkanice. Raziskoval je nove možnosti, veliko je eksperimentiral v kombinirani tehniki globokega in visokega tiska. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so z informelovsko prakso nastajali grafični cikli z naslovi Istranke, Kraške kariatide, Panjske končnice, kasneje Sledi na ometu, Morsko dno, Grebelca in Magične dimenzije. Grafični cikli so nastali v različnih tehnikah globokega in visokega tiska kot črno-bele in barvne jedkanice, akvatinte, rezervaš in lesorezi, barvne litografije ali barvni sitotiski. Avtorja ni zanimalo število odtisov, zato je pri tiskanju barvno eksperimentiral v naštetih tehnikah. Bil je vodilni predstavnik ljubljanske grafične šole. Za svoje delo je bil nagrajen na največjih mednarodnih grafičnih razstavah doma in v tujini.

Alja Košar

Razstavljena grafična dela mlade grafičarke Alje Košar (1990) so izvedena v klasični grafični tehniki globokega tiska, kot so jedkanica, akvatinta in suha igla. Grafični listi so barvno kontrastni, enobarvni, dvobarvni in večbarvni. Večbarvne grafike so komplementarne, hladno-tople in kažejo na občutljivost in poetičnost v njenem likovnem izrazu. Avtorica uprizarja prostorsko sodobno zasnovan panoramski motiv. S točkovno razpršenostjo in zgoščenostjo na slikovni ploskvi ustvarja strukturno znakovno iluzijo, podobno pointilistični tehniki. V razstavljenih delih opažamo resen pristop do tradicionalne tehnike in motiva, ki sta neodvisna od velikosti matrice. Alja Košar se izraža z osnovnimi likovnimi elementi, kot so točka, krog, črta, črtica, na povsem preprost način. Tako nastanejo iluzionistično abstrahirane kompozicijske podobe, naravne, cvetoče poletne pokrajine. Grafični listi imajo kompozicijsko impresionističen, liričen značaj s pridihom ženskega principa. Razstavljena dela so zasnovana kot cikel, ki je nastal v zadnjih dveh letih in prikazuje njeno vztrajnost in ljubezen do te zvrsti umetnosti.

Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.