Small but dangers (SBD) je namenoma napačno zapisana fraza »majhen, a nevaren«, ki je postala rdeča nit, prepoznaven slogan in ime, pod katerim deluje umetniški dvojec, ki ga tvorita Mateja Rojc in Simon Hudolin. V slovenskem prostoru dobro uveljavljeni tandem nam že od svojih prvih razstav leta 2004 predstavlja raznorazne vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh. Lahko ju označimo za neokonceptualista, pa tudi slikarja, grafika ali ready-maderja z ironijo in analitičnim pristopom do okruškov stvarnosti, ki nas obkroža. Razstava je njuna največja doslej in zaznamuje 21 let njunega dela. Polna je majhnih stvari, starih in novih del, prvič predstavljenih javnosti in postavljenih tako, da tvorijo nova medsebojna razmerja in pomene. SBD z razstavo potrjujeta, da je razstavljanje samo še eden od medijev, s katerim operirata in v katerem se njun znakovni sistem lahko pretvori v obsežen metajezik o umetnosti sami.

Drzna teza že prav na začetku bi lahko bila, da SBD v bistvu nista Mateja in Simon, ampak vse, kar je med njima. SBD je torej prostor med dvema subjektoma, ki ga osmišljata s svojim delom in ga zato ni mogoče lastniniti ali pripisati enemu ali drugemu. To je prostor med dvema črtama, med dvema žebljema, povezanima z vrvico. Ali je to prostor konsenza? Mogoče je bil na začetku, ko sta se odločila za delovanje kot tandem, danes pa se zdi, da je to postal prostor, v katerem sta se soglasno odločila, da združujeta razlike.

Grafike in mnoga druga njuna dela so vizualizacija fraze »med vrsticami« in njena dobesedna likovna ponazoritev. Linije, razporejene v vrste, med njimi pa prazen prostor. Fraza je v literaturi povezana z neizrečenim ali nezapisanim, v likovnem smislu pa ponazarja potencial praznega prostora. SBD nas soočata s trenutkom, ko umetnik stoji pred praznim listom papirja, praznim platnom ali v praznem prostoru in začenja svoj miselni ustvarjalni preboj na drugo stran. Eno takšnih del je dobesedno nastalo s »prebijanjem« lista z iglo in nitjo, bolje rečeno s šivanjem vzorca.

Na razstavi so na ogled tudi dela iz serije grafik, natisnjenih leta 2016 v Grafičnem ateljeju MGLC, z naslovom Thin Line, ki lahko vodijo v fantastičen svet odkrivanja pomenov, pomenskih zvez, možnosti realnega in aplikacijo mogočega v umetnosti. Serija obsega grafične liste v tehniki sitotiska, na katerih so odtisnjeni prazni listi papirja, kot jih poznamo iz različnih zvezkov in beležnic. Urejena struktura črtastega lista se na grafičnem listu spremeni v prazen prostor, pripravljen sprejemati projekcije in vsebinske asociacije gledalca.

Bistvo njunih del se vedno skriva med vrsticami in pomembno je, da zna gledalec prebrati kaj, kar ni neposredno zapisano. Prepoznati misel, situacijo ali si preprosto naplesti zgodbo. Na razpolago je dovolj niti.

»Skrivnost je skrivnost, samo dokler je skrivnost. Da najina dela nič ne pomenijo, ne pomeni, da nimajo smisla. So orodja za poetično mišljenje. Njihov učinek je podoben čarovniji.« Small but dangers

Kustos razstave: Božidar Zrinski

Otvoritev razstave: v petek, 21. novembra 2025, ob 18. uri v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.