Slovenska matica in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani sta se odločili, da letošnjo podelitev Pahernikovih štipendij združita s predstavitvijo novo izdanega zbornika z naslovom Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi, ur. Peter Skoberne (Slovenska matica 2023) in v ta namen organizirata skupni dogodek.

Slavnostni govorec na dogodku bo gospod Anton Tone Lesnik, ki je poznavalec tako Pahernikove ustanove kot tudi odličen poznavalec dela prof. dr. Boštjana Anka.

Kdaj: 14. decembra 2023 med 14.00 in 17.00

Kje: predavalnica G6, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana

Prijavite se tukaj: https://shorturl.at/rzJS7 / dogodek je brezplačen

»Trajnostnega razmišljanja in ravnanja ni mogoče ukazati, uveljaviti s silo. Prebudi ga lahko le človekovo etično gledanje na svet, ki ga obdaja.« (Boštjan Anko)

Prof. dr. Boštjan Anko (1939–2013) je na Biotehniški fakulteti najprej kot asistent in kasneje kot docent, nato izredni in nazadnje redni profesor deloval na področjih krajinska ekologija, varovanje naravne dediščine, funkcije gozda, gozdni viri ter gospodarjenje z gozdnato krajino. Njegova želja po čim širšem pogledu na funkcije gozda se odraža tudi v uspešno izvedenem preimenovanju Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete, katerega predstojnik je bil v letih 1993 in 1994, v Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ustanovil je katedro za Ekologijo krajine in bil njen prvi predstojnik. Zagotovo pa je eden izmed vrhuncev njegovega pedagoškega dela pobuda in leta 1995 uspešna uvedba medfakultetnega podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine. (iz uvodne besede prof. dr. Marine Pintar, dekanje BF UL)

Gospod Anton Tone Lesnik je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete leta 1976. Leta 2001 je končal specialistični študij nege krajine in okolja. Služboval je na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana na odseku za urejanje gozdov in na Zavodu za gozdove Slovenije kot vodja Območne enote Ljubljana in potem kot vodja Oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Upokojen od leta 2010. Leta 2008 je sodeloval pri ustanavljanju sekcije Pro Silva pri Zvezi gozdarskih društev Slovenija. Leta 2011 je postal predsednik sekcije. Sedaj je podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija. Je tudi skavt in moderator, aktiven na področju gozdne pedagogike. Za pripovedovanje pravljic in zgodb se je usposabljal v Pripovedovalski šoli pri dramaturginji Ani Duša, s čimer se ukvarja priložnostno.

Na tokratnem dogodku bo Pahernikove štipendije prejela že trinajsta generacija Pahernikovih štipendistov. Letošnji štipendisti Pahernikove ustanove so: Tadeja Pepelnjak na prvi stopnji študija, Lovrenc Ponikvar, Lea Leskovec, Jaka Križaj, Nikolina Mencin, Klementina Šink na drugi stopnji študija ter Gašper Ogrin na tretji stopnji študija.

Program dogodka:

14.00 – 14.20    Uvodni pozdravi

         Prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost,                         Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Doc. dr. Matija Klopčič, namestnik prodekana za področje gozdarstva in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Jurij Diaci, predsednik uprave, Pahernikova ustanova in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 

14.20 – 15.10    Pogovor z urednikom zbornika Gozdar pred svojim časom 

                              dr. Peter Skoberne, urednik zbornika

                              Pogovor vodi: dr. Edvard Kovač, član uredniškega odbora

15.10 – 15.40    Slavnostno predavanje

                 g. Anton Tone Lesnik

15.40 – 16.00    Podelitev štipendij

16.00 – 17.00    Druženje ob pogostitvi

Moderatorka dogodka:dr. Vera Zgonik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Pogovor o zborniku del prof. dr. Anka, ki nosi naslov Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi bo potekal med dr. Petrom Skobernetom in dr. Edvardom Kovačem.

Dr. Peter Skoberne je biolog in je bil 40 let zaposlen na področju varstva narave, kjer je deloval predvsem na področju ohranjanja rastlinskih vrst, razvijanju metod varstva in dokumentacije ter bil dejaven na mednarodnem področju, zlasti pri izvajanju evropske zakonodaje in Bernske konvencije. Bil je član prvega kolegija magistrskega študija Varstvo naravne dediščine, ki ga je tudi vodil od 2006–2011.

Prof. dr. Edvard Kovač (1950), član uredniškega odbora, sodelujoči pri pripravi zbornika. Filozof, teolog in esejist, je profesor etike in filozofske antropologije na Filozofski fakulteti ICT-ja v Toulousu. Etiko je prav tako predaval na fakultetah na Univerzi v Ljubljani (BF, FDV, FF, TEOF in ZF). Bil je med prvimi predavatelji medfakultetnega programa Varstva naravne dediščine. Poleg etike varstva narave je predaval še Teološke nagibe za varstvo narave.

Predstavitven zloženka Pahernikove ustanove je dostopna na povezavi http://www.pahernikovaustanova.si/prenosi.html

Več o Pahernikovi ustanovi na spletni strani na povezavi http://www.pahernikovaustanova.si/

Vljudno vabljeni.