PREDAVATELJICA: prof. dr. Ana Krajnc

KJE: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Poljanska 6, dvorana, pritličje levo

PRIJAVE: 041 779 653, petra@balis.si

Prosimo, da udeležbo na predavanju podprete s prostovoljnim prispevkom.

IZ VSEBINE PREDAVANJA:

Predsodki o disleksiji

V našem okolju prevladuje precej predsodkov o disleksiji, ker jo ljudje poznajo le enostransko, kot težave pri branju in pisanju. Dokler je otrok v predšolskem obdobju, se lahko uči po svoje in hitro napreduje. Težave nastopijo v šoli. Otrok je bister, a ne more brati in grdo piše, zamenjuje, obrača ali izpušča črke in obrača številke. Po znanju, ustvarjalnosti in idejah pa prekaša vse ostale. Sedaj se mora učiti na šolski način: linearno in v zaporedjih.

Disleksija ni bolezen, ni napaka ali invalidnost – je način delovanja živčevja. Vsak človek ima drugačne možgane in ti delujejo na poseben način. Če so močnejše funkcije desne polovice možganov, dojemajo otroci svet celostno, večstransko, kompleksno in z divergentnim mišljenjem, ter se težko prilagodijo linearnemu načinu učenja v serijah v šoli. Od tod znane učne težave nekaterih otrok.

Kaj lahko pri otroku z disleksijo v šoli ocenjujemo?

Vsebine ali obliko, pravopisne napake, znanje ali njegovo nevrološko stanje? Med inteligentnostjo osebe in disleksijo ni nobene korelacije: disleksija ne vpliva na inteligentnost osebe.

Večinoma pri njih izstopajo mnogi talenti: ustvarjalnost, likovni talent, talent za matematiko, umetniške poklice in arhitekturo, izreden posluh (a ne mu kazati not / nepoznavanje not), talent za oblikovanje strategij (uspešni voditelji podjetij, vojskovodje, politiki).

Slabi šolarji, a uspešni in sposobni odrasli

Sprotno razvijanje strategij, kako otrok premaguje razlike med delovanjem svojih možganov, talenti in šolskim načinom učenja, omogoča šolski uspeh otrok z disleksijo in pozneje uspeh v odraslosti. Otroci z disleksijo so tudi med odličnjaki, a jih ne opazimo.