V študijskih krožkih  Slovenske univerze  za tretje življenjsko obdobje se študenti učijo pisav ,

vse od rimske minuskule pa do nam najbližje gotice. Študenti  barvajo iluminacije, oblikujejo prigodna sporočila. Ogledujejo si rokopise, filme, obiščejo knjižnice, živijo z lepoto. Ob pisanju in zvokih gregorijanskih spevov se navsezadnje pričnejo počutiti kot umirjeni, vase in v svoje občutke poglobljeni »srednjeveški« pisarji.

Barva, ki jo v kaligrafiji najpogosteje uporabljamo, je črna. V zahodni civilizaciji so jo dolgo obravnavali kot barvo, pravzaprav kot eno najmočnejših v sistemu barv, a v začetku moderne dobe se njena zgodba spremeni: odkritje tiska in protestantizem odmerijo črni in beli barvi poseben položaj. Ko pa nekaj desetletij kasneje Newton odkrije barvni spekter, se barve razvrstijo v novi red in odtlej črna in bela nista več barvi. Šele v dvajsetem stoletju sprva umetnost, nato družba in nazadnje znanost zlagoma povzdignejo črno med prave barve. In kaj  je simbolizirala črna barva skozi zgodovino? Rodnost, ponižnost, dostojanstvenost, avtoritarnost, pa tudi žalost, žalovanje in greh.

V sobi za pisanje bodo z vami mentorici dr. Dušana Findeisen in Mojca Močnik ter prihodnji pisarji, starejši študenti kaligrafije. Dušana Findeisen bo spregovorila o kulturni zgodovini barv, Mojca Močnik vas bo skupaj s svojimi študenti povedla v pisanje.