Vir: https://zgodovinanadlani.si/tag/prebivalstvo/

Mesta in urbana območja so glavni znanilec sprememb, ki se odvijajo v neki družbi ali državi. Pogosto so to prav največja ali glavna mesta. Ljubljana ni bila od nekdaj največje slovensko mesto, niti ni bila največje mesto v okviru današnjega državnega ozemlja. Je pa Ljubljana dodobra izkoristila osrednji položaj, pogojen z geografskimi dejavniki in lego na pomembnem križišču poti med Panonijo in Furlanijo ter med Alpami in Dinaridi. Tako je v zadnjih sto letih postala prestolnica Slovencev, po 2. svetovni vojni tretje največje mesto v Jugoslaviji, nato pa je rasla počasneje kot druga primerljiva mesta in ob razpadu Jugoslavije končala na petem mestu po velikosti. Osamosvojitev Slovenije je na število prebivalcev Ljubljane vplivala negativno. Njeno prebivalstvo se je zmanjševalo vse do leta 2000, ko se je začel nov številčni zagon. Leta 2020 Ljubljana še ni dosegla svojega prebivalstvenega vrhunca iz leta 1988.

V predavanju se bomo po krajšem uvodu posvetili predvsem prebivalstvenim spremembam v Ljubljani v zadnjih dveh desetletjih. V tem času je Ljubljana doživljala bliskovite spremembe, kar lahko prepoznamo ne le v spremembah pejsažev in pozidav temveč predvsem v spremembah demografske strukture prebivalstva. Doživljamo izrazito dinamično obdobje, ko se v mesto priseljujejo tisoči, vendar pa ga mnogi prebivalci tudi zapuščajo.

Enajsta šola v knjigarni je plod programskega sodelovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in Knjigarne Konzorcij, Mladinske knjige v Ljubljani.