David Kucler se v MGLC predstavlja s serijo najnovejših del, ki so narejena posebej za razstavo in prvič predstavljena javnosti. Naslov razstave izhaja iz nekdanje rubrike revije Naš dom, ki je v sedemdesetih letih poročala o (preizkusih) kakovosti bele tehnike in kuhinjskih pripomočkov, Kucler pa rezultate testiranja v svojih delih razširja tudi na preizkušanje potencialov in zmožnosti samega slikarskega medija ter preizpraševanje meje med reprezentacijo in abstrakcijo. Vsa dela so nastala po temeljitem razmisleku, načrtovanju in so realizirana vsaka v svojem mediju tudi s spajanjem klasičnega oljnega slikanja z grafično tehniko sitotiska. Ponazarjajo vsakdanje situacije, ki jih odlikujeta subtilen humor in smisel za kolažiranje raznovrstnih vizualnih predlog v nove vsebinske in vizualne koncepte. Lahko jih gledamo kot povezano celoto ali kot posamezne kose. Najdena vizualna izhodišča Kucler spreminja v sodobne rebuse s pridihom nostalgije po določenem okolju, domačnosti, vizualnosti in predmetih, ki so nekoč zaznamovali naš vsakdan, dom, mesto, naravo. Predvsem pa zajema iz revijalne in časopisne vizualnosti in slikarstva sedemdesetih let, ki sta v vsakdanjost vnašala nove produkte, materiale, slikala tehnološki in družbeni razvoj ter testirala vsemogoče naprave za vsakdanje življenje. Izhodišče za umetniško dejanje mu predstavljata tudi tehnologija in barvnost polaroidne fotografije, na kateri se ne osredotoči samo na motiv, temveč predvsem na svetlobne učinke, ki jih želi podoživeti in testirati še v tehniki olja na platnu. Na slikah Prva poroka in 76 ne gre za klasični preris fotografiranega motiva, ampak za testiranje njegove zmožnosti pripovedovanja v drugem mediju. Posebno impresivni sta v tem kontekstu grafiki Rdeči fotelj in Oranžni fotelj. Nostalgičen pogled na oblikovno realnost določenega časa ni zgolj reproducirana podoba predmeta, ampak se z natančnim in premišljenim kadriranjem motiva, izrezom in tehniko sitotiska cmyk barvnega rastra pred nami razpira mehkoba materiala in oblikovnih linij fotelja. Vizualno pestrost poudari tudi tisk na mehki filc. Primerjava z Oranžnim foteljem, odtisnjenim na papirju, razkriva željo avtorja, da se z reprezentacijo podobe giblje na meji med realnim in abstraktnim, odvisno seveda od razumevanja opazovanega kadra. Asociativna sproščenost, konceptualna naravnanost grajenja podobe s kopičenjem in plastenjem informacij, humor in spajanje grafične tehnike sitotiska z dopolnjeno akrilno poslikavo in risanje z barvicami so značilnosti del Beep! in Produktion. Obe predstavljata Kuclerjevo razumevanje uporabnosti in pomembnosti določene tehnologije za doseganje želenega učinka umetniškega dela.

Rezultati testiranja razkrivajo premišljen pristop, poznavanje tehnoloških zmožnosti posameznega medija in natančno predvidevanje rezultata njihovega spajanja. Kucler v svojih delih v bistvu testira ustvarjalni proces sam po sebi, ali je sploh primeren za njegova pričakovanja in ustvarjalne ambicije. Uspešnost testiranja se kaže v tem, da so vsa načrtovana dela dosegla kakovost, ki razkriva Kuclerjevo spretno prepletanje raznolikih tehnik in uporabo raznih materialov. Razstava predstavlja pogled mladega umetnika, ki se zaveda, da lahko s samokritičnostjo, delovno disciplino in trmo razbije marsikatero ustvarjalno iluzijo. 

Božidar Zrinski

David Kucler (1994) deluje na področjih slikarstva in grafike. Leta 2021 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani diplomiral iz smeri slikarstvo ter prejel nagrado akademije za posebne umetniške dosežke. Na akademiji nadaljuje magistrski študij slikarstva. Leta 2022 se je predstavil na skupinski razstavi Odtisi in vtisi 2 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, letos pa je v tandemu s Petjo Kocetom gostoval v Kinu Šiška s samostojno razstavo Travnik, večkrat je razstavljal v galeriji DobraVaga.