Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani organizira drugo delavnico z naslovom Predstavitev rezultatov vzorčenja prisotnosti pesticidov v agro-ekosistemu - Prehod v trajnostno rabo pesticidov, na kateri bodo strokovni predavatelji in sodelujoči na projektu predstavili Projekt SPRINT– pospešitev prehoda na trajnostno zatiranje škodljivih organizmov v kmetijstvu. Delavnica je brezplačna in bo potekala 20.6.2023 med 10.00 in 12.00 preko spleta (on-line).

Uporaba pesticidov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolja. Nedavne ugotovitve raziskav kažejo na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in povečanim tveganjem za zdravstvene težave, vključno s Parkinsonovo boleznijo, reproduktivnimi in razvojnimi težavami ter rakom. Ob tem imajo vpliv tudi na zdravje tal, kakovost voda in biotsko raznovrstnost. Raziskovalci, v okviru projekta SPRINT, v sodelovanju s kmeti in oblikovalci politik, iščejo načine, kako podpreti prehod na bolj trajnostno zaščito rastlin. Pri projektu je bilo obravnavanih 6 ekoloških in 6 konvencionalnih kmetij, ki pridelujejo koruzo in vzrejajo goveda. Vzorčenje je bilo enkratno, in sicer poleti 2021.

Namen delavnice:

• predstavitev rezultatov vzorčenja agro-ekosistemov v Sloveniji
• predstavitev pomembnosti tovrstnih raziskav za ustrezno obveščenost splošne in drugih javnosti
• predstavitev strokovnega pogleda na vlogo in pomen fitofarmacevtskih sredstev v sodobnem kmetijstvu
• predstavitev trendov na omenjenem področju
• predstavitev načina prehoda k bolj trajnostni rabi pesticidov
• obveščanje o izvedenih aktivnostih in naslednjih korakih
• pridobitev različnih pogledov na zmanjševanje uporabe pesticidov in tveganja zaradi njih
• 
  

• Projekt SPRINT razvija inovativne poti prehoda k bolj trajnostnemu varstvu rastlin, zato bi radi k oblikovanju teh poti povabili tudi vas deležnike ter vse, ki vas zanima tematika in rezultati ter nadaljnji koraki projekta.

  Prijava do 18.6.2023: https://shorturl.at/npVY8   

  Zelo bi bili veseli vaše udeležbe, saj si želimo pridobiti različne poglede na zmanjševanje uporabe pesticidov in tveganja zaradi pesticidov.

  Link za sodelovanje pošljemo vsem prijavljenim naknadno, na podlagi kontaktnih podatkov, ki jih boste vnesli v prijavnici.

  Če potrebujete potrdilo o udeležbi to označite ob prijavi.

Komu je namenjena:

Delavnica je namenjena vsem deležnikom ter vsem, ki vas zanimajo tematika, rezultati ter nadaljnji koraki projekta.

Program:

Predstavitev rezultatov vzorčenja prisotnosti pesticidov v agro-ekosistemu - Prehod v trajnostno rabo pesticidov

10.00-10.10     

Uvodni nagovori                      

Pomen tovrstnih raziskav za ustrezno obveščenost splošne in drugih javnosti

prof. dr. Marina Pintar, dekanja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

prof. Denis Rusjan, redni prof. in prodekan, Oddelek za agronomijo, Biotehniška  fakulteta, Univerza v Ljubljani

10.10-10.30        

Vloga in pomen fitofarmacevtskih sredstev v sodobnem                                 kmetijstvu in trendi

prof. dr. Andrej Simončič, direktor, Kmetijski inštitut Slovenije

10.30 – 11.00     

Predstavitev rezultatov vzorčenja prisotnosti pesticidov v                              agro-ekosistemu

Projekt SPRINT – Prehod v trajnostno rabo pesticidov

doc. dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

11.00 – 11.20   

Vprašanja o rezultatih

11.20 – 11.40   

Prehod k bolj trajnostni rabi pesticidov je mogoč. Kako ga izvesti?

dr. Ana Frelih Larsen, Ecologic Institute, Nemčija

11.40 – 12.00   

Razprava

O predavateljih:

Dr. Ana Frelih-Larsen

D.Phil. (Geography), MSc (Environmental Change & Management), Coordinator Agriculture & Soils, Senior Fellow

Dr. Ana Frelih-Larsen je višja sodelavka na Ecologic institute (Nemčija), kjer koordinira aktivnosti na področju kmetijstva in tal. Odkar se je leta 2008 pridružila organizaciji, se je veliko ukvarjala z vrednotenjem in razvojem političnih instrumentov za zdravje tal, ogljika v tleh ter širše z blažitvijo in prilagajanjem kmetijstva na podnebne spremembe. Njeno delo se osredotoča predvsem na politike, ki podpirajo izvajanje na naravi temelječih rešitev v kmetijstvu. Po rodu iz Slovenije in tekoče govori nemško in angleško, se močno geografsko zanima za srednjo in vzhodno Evropo.

Trenutno vodi projekt Capacity Building for Ambitious Climate Action in the Agri-food Sector in Central Eastern Europe, financiran s strani Robert Bosch Foundation. Vodi tudi delo na  poti k zmanjšani odvisnosti od sintetičnih pesticidov v okviru H2020 projekta SPRINT. V preteklosti je bila udeležena v več projektih evropskih in nemških inštitucij v povezavi s Skupno kmetijsko politiko, zmanjševanjem ogljičnega odtisa v kmetijstvu, in gospodarjenja s tlemi. Vodila je tudi projrkte DG FISMA (Development of agriculture screening criteria for the EU Sustainable Finance Taxonomy), DG Climate Action (Mainstreaming climate action in rural development programmes), in DG Environment (Inventory of soil policy instruments). Prispeval je tudi k več raziskovalnim projektom, med temi so CIRCASA (Coordination of International Research Cooperation on soil Carbon Sequestration in Agriculture), RECARE (Preventing and remediation degradation of soils in Europe), SmartSOIL (Sustainable and Climate Friendly Soil Management), in Soil3 (Sustainable Subsoil Management).  

Prof. dr. Andrej Simončič

Prof. dr. Andrej Simončič je raziskovalec in direktor Kmetijskega inštituta Slovenije od leta 2003 dalje. Njegovo delo vključuje vodenje inštituta, znanstveno in strokovno delo na področju zdravstvenega varstva rastlin, FFS in varstva okolja ter visokošolsko izobraževanje. Pred tem je bil 16 let na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer je opravljal delo svetovalca in raziskovalca za varstvo rastlin, med leti 2001 in 2003 pa je bil direktor Hmeljarskega inštituta Slovenije.

Njegovo raziskovalno in pedagoško delo sega na širše področje varstva rastlin, FFS in vplivov kmetijstva na okolje. Svoje znanje je izpopolnjeval v okviru domačih in tujih krajših in daljših strokovnih usposabljanj. Od leta 2003 dalje poučuje kot gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru – FKBV, Univerzi na primorskem, FAMNIT ter Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Naziv znanstvenega  svetnika je pridobil leta 2009, v letu 2020 pa je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za področje kmetijstvo in okolje. Kot predavatelj je bil in je še mentor ali somentor pri več diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah.

Doc. dr. Matjaž Glavan

Doc dr. Matjaž Glavan je raziskovalec na Oddelku za agronomijo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer vodi Center za urejanje kmetijskega prostora in agrohidrologijo.

Trenutno se pedagoško ukvarja z uporabo GIS sistemov v kmetijstvu. Raziskovalno se osredotoča na modeliranje prostorskih, ekonomskih in okoljskih vplivov različnih kmetijskih in okoljskih politik, povezanih z zagotavljanjem hrane, vodnih virov, poplavne varnosti ter doseganjem ciljev varstva okolja in narave. Specializiran je tudi za modeliranje povodij z modelom orodja za oceno tal in vode (SWAT), kjer raziskuje kakovost in količino vode z različnih vidikov (zgodovinska raba/pokrovnost tal, kmetijsko-okoljski ukrepi, podnebne spremembe). 

Center za urejanje kmetijskega prostora in agrohidrologijo (UKPA) je vodilna nacionalna institucija, ki preučuje upravljanje naravnih virov v kmetijski krajini in pripadajoča okoljska vprašanja. Osebje pokriva raziskovalna področja upravljanja in načrtovanja rabe zemljišč in vode v tleh, namakanja in osuševanja ter kakovosti vodnih virov, kot tudi več-namenskosti kmetijske krajine in ekosistemskih storitev agro-ekosistemov. Osebje ima širok razpon izkušenj pri izvajanju nacionalnih (ARRS, CRP, EIP) in mednarodnih projektov (H2020, LIFE). Trenutno smo udeleženi v več EU projektih SPRINT (Sustainable plant protection transition: A global health approach), OPTAIN (OPtimal strategies to retAIN and re-use water and nutrients in small agricultural catchments across different soil-climatic regions in Europe), MINAGRIS (MIcro- and NAno-plastics in AGRIcultural Soils), H2020-EdiCitNet (Edible Cities Network Integrating Edible City Solutions for social resilient and sustainably productive cities). Sodelovali smo tudi pri projektih FAIRWAY (Farm systems that produce good Water quality for drinking water supplies), iSQAPER (Interactive Soil Quality Assessment in Europe and China for Agricultural Productivity and Environmental Resilience) in GREENSURGE (Green Infrastructure and Urban Biodiversity for Sustainable Urban Development and the Green Economy) in ViVaCCAdapt (Adapting to the impacts of Climate Change in the Vipava Valley).

Projekt SPRINT je financiran s strani programa Horizon 2020 in je sestavljen iz konzorcija raziskovalnih inštitutov iz 11 evropskih držav, skupaj s kolegi iz Argentine in Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je bil vzpostavljen z namenom, da razvije zbirko orodij za globalno oceno zdravstvenega tveganja z namenom ocene vpliva pesticidov in njihovih ostankov na okolje, kmetijske rastline, živino in na zdravje ljudi in omogoči združevanje znanja in podatkov iz vse Evrope, da bi našel načine za izboljšanje trajnostne uporabe pesticidov.

Strategija EU Od vil do vilic prvič postavlja cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU. Strategija določa cilj zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50% in zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov za 50% do leta 2030. Na občutljivih območjih, kot so urbane zelene površine, pesticidi niso dovoljeni, kar bo pozitivno vplivalo na opraševalce. Poleg tega bo do leta 2030 vsaj 25% kmetijskih zemljišč v EU vključenih v ekološko kmetovanje.