Brezovica
Dobrova-Polhov Gradec
Dol pri Ljubljani
Grosuplje
Ig
Ivančna Gorica
Litija
Medvode
Mengeš
Škofljica
Šmartno pri Litiji
Trzin
Loški Potok
Naklo
Veržej
Ljubljana
Žalec
Organizator: MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Kontaktni podatki organizatorja: Mednarodni Grafični Likovni Center, info@mglc-lj.si, 012413809.
Vstopnina: Vstop prost
Otvoritev razstave nagrajenca 32. grafičnega bienala Ljubljana
Alejandro Paz, Epikurjev vrt
Plečnikova hiša
Na razstavi nagrajenca se letos predstavlja Alejandro Paz, dobitnik velike nagrade na 32. grafičnem bienalu Ljubljana. Gvatemalski umetnik in arhitekt tokrat stopa v dialog z Epikurjevo filozofijo in Plečnikovim zasebnim vrtom, kjer je oživela njegova performativna intervencija Epikurjev vrt. Epikur je leta 306 pr. n. št. v Atenah osnoval šolo z imenom Vrt, saj je bila na enem od mestnih vrtov. Na vhodnih vratih je bilo po pričevanju med drugim zapisano, da je tu največje dobro užitek. Epikur je namreč učil, da mora srečno življenje temeljiti na doseganju užitka, tako čutnega kot intelektualnega, kar lahko dosežemo z ravnotežjem in zmernostjo. Menil je, da so duhovni užitki pomembnejši od telesnih, vendar ni sprejemal dvojnosti kot nasprotja obeh dinamik, ampak ju je presojal ob igri ravnovesja, v katerem druga drugo dopolnjujeta. Epikurjev vrt učenosti je bil v nasprotju s tradicionalno grško moralo odprt za vsakogar (tudi za ženske in sužnje) in je odseval pomen skupnosti in prijateljstva. Tudi Plečnikov vrt je bil prostor sožitja in iskanja užitka različnih ljudi, ki so verjeli, da je vrt prizorišče, kjer narava ustvarja spontano ravnovesje med fizičnim in etičnim.
Alejandro Paz je za izvedbo projekta izbral Plečnikovo hišo in vrt, da bi izrazil občudovanje njegove arhitekturne dediščine in poudaril pomen, ki ga v svojem delu tudi sam pripisuje naravi. Po njegovih besedah Plečnik v tem projektu postane tihi protagonist, ki s pomočjo svoje hiše, ateljeja in vrta ustvari idealno prizorišče začasnega sožitja. Paz je v procesu razmišljanja o svojem posegu v Plečnikovo domovanje opustil idejo o arhitekturni intervenciji in se odločil za performativni poseg, v katerem nastopa orkester, ki igra brez dirigenta, glasbeniki pa so razpršeni po celotnem vrtu in hiši.
S Pazovim preteklim umetniškim ustvarjanjem se lahko obiskovalec seznani v izboru njegovih videodel, v katerih je umetnik resignirani komentator usode gvatemalskih posameznikov v primežu korupcije, kriminala, izčrpanosti in brezizhodnosti.
Kustosinja: Nevenka Šivavec
