Kot vsako leto, so se tudi letos pridno pripravljali na tradicionalno pustno praznovanje.

Dva tedna prej so začeli s temo o čustvih. Poglobljeno so se lotili čustva sreče, ki si jo vsi tako zelo želimo. Prepevali so pesmi o sreči, reševali uganke, spoznavali simbole sreče in jih izdelovali. Med simboli so našli tudi dimnikarja, ki jih je zelo navdušil. Veliko so izvedeli o njem. S pomočjo spleta so spoznali poklic dimnikarja. Na sprehodu so ga tudi srečali, se z njim pogovarjali in iskali na sebi gumb, za katerega so se lahko prijeli, da bi jim prinesel srečo.  Odločili so se, da se na pustni torek našemijo v dimnikarje. Poleg tega, da bi odganjali zimo, bi lahko delili tudi srečo ter s tem razveselili prijatelje in vse, ki jih imajo radi. Začeli so z izdelavo kostumov, simbolov sreče: podkvice, deteljice, pikapolonice, dimnikarčke …, se naučili pesmi o sreči in pustu ter poslušali zgodbe s pustno tematiko. Starši so se skupaj z otroki doma zagnano lotili izdelave lestve, brez katere dimnikar ne more biti.

Pravo pustno vzdušje se je odvijalo v torek, ko so bili  namesto otrok v vrtcu dimnikarčki, ob glasbi rajali, peli in se sladkali s krhkimi flancati. Starejši otroci so se odpravili tudi v sprevodu v okolici vrtca in obiskali učence  ter osebje v šoli. Skupaj pa so zarajali na vrtčevskem igrišču.

                                                                                                                Za dimnikarčke Marinka L.