V Litiji se dolga leta na področju glasbe (alternativa, jazz, pop, etno...) ni dogajalo praktično nič. Dogodkov, s katerimi bi predstavljali in spodbujali tovrstno glasbo ni bilo, je izpostavil Dejan Baš iz Medgeneracijskega glasbenega društva Litija.

Društvo je bilo sprva ustanovljeno zaradi prepotrebne pomoči glasbenim ustvarjalcem, ki delujejo na območju občine Litija. Pravijo, da so nastali kot odgovor na izrazito kapitalistično usmerjenost glasbenih založnikov. Tako so postali organizacija, ki zastopa lokalne glasbenike na trgu, jim pomaga pri snemanju in izdajanju glasbenih izdelkov, pri odnosih z javnostmi in tudi pri prijavah na razpise. Prevzeli so vlogo združevanja glasbenikov ter začeli tudi z organizacijo koncertov.

MGD Litija so v programu NVO s potencialom

MGD Litija so z vstopom v program NVO s potencialom upravičeni do dodatne podpore ZLHT Regionalnega centra NVO pri krepitvi njihove organizacije. Na podlagi potreb, ki so jih zaznali v okolju in nekaterih notranjih – organizacijskih pomanjkljivosti je bil na ZLHT Regionalnem centru NVO pripravljen načrt krepitve organizacije MGD Litija. V programu se bodo člani dodatno usposabljali za management glasbenih skupin, deležni bodo svetovanja pri promociji prireditev in pomoči pri povezovanju s sorodnimi organizacijami iz zasavske regije. S strukturiranim mentorskim pristopom in dodatnimi izobraževanji pa bodo okrepili tudi kader.

Nepogrešljivi pri prireditvah v Litiji

Člani MGD Litija so nepogrešljivi pri praktično vseh večjih prireditvah v občini Litija. V sodelovanju z ZKMŠ (Zavodom za kulturo, mladino in šport Litija) organizirajo Raj mladosti, Litijski tek, Zarjavele Trobente, letos pa bodo sodelovali tudi pri tradicionalnem pustnem karnevalu.

Njihov največji samostojni projekt je dvodnevni Festival F52, ki ga že četrto leto pripravljajo v parku prekrasnega dvorca Ponoviče pri Litiji. Gre za trenutno največji glasbeni dogodek v občini po številu nastopajočih. Prejšnje leto se je na odru festivala zvrstilo kar 14 različnih glasbenih ustvarjalcev, v prihodnjih letih pa bo festival postal tudi največji po številu obiskovalcev.

Lepo bi bilo, če bi se scena vsaj enkrat obrnila. Da bi se v Litiji zgodila ena veselica in deset alternativnih dogodkov in ne obratno, kot je dolgoletna praksa, je izpostavil Evgen Malis - idejni oče in dolgoletni organizator festivala Zarjavele trobente.

Glasba je pomemben element kakovosti življenja

Kaj pomeni glasba za kakovost življenja v občini? Kakšen je pomen alternativne kulture za mlade? Kaj pomeni festivalsko vzdušje za Litijo? Na ta vprašanja nekateri odgovorijo hitro in jasno, spet drugi pa jih naslavljajo s uradniškim žargonom preživetega sistema in prav tako obravnavajo tudi problematiko kakovosti življenja v okolju.

Brez alternativne kulture ni kulture, ni inovativnega razmišljanja, ni drugačnosti, ni napredka, ni enakopravnosti, ni srečevanja različnih pogledov na svet, ni upora proti nesmislu, ni razmišljanja izven okvirov, ni razvoja kritične misli, poudarja Dejan Baš iz MGD Litija. Ob tem še dodaja v razmislek, da so se mnogi uspešni poslovneži, politiki tudi znanstveniki kalili z življenjem in delovanjem v alternativni kulturi, mnogi od njih so celo ustvarjali v alternativnih glasbenih skupinah.

Z vedno težjimi kamni v nahrbtniku se trudimo navduševati mladino nad alternativo. V Litiji je namreč ostala le mlačna, dolgočasna scena, začinjena s kvazi melodijami turbofolka in preživetimi mainstream nergači, ki jih propagirajo množični mediji. Je to identiteta Litije? Lepo bi bilo, da bi mladi tudi v Litiji namesto pametnih telefonov in tablic vzeli v roke kitaro in šli morda v soboto zvečer za Savo zakurit ogenj in ob ognju kako zapet… Ali kdo to še sploh počne? Se še sprašujejo…