Uvodnega predavanja so se udeležili predstavniki Občin Litija in Lukovica, Dom Tisje, Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji, prostovoljci, ki so izrazili željo po sodelovanju ter drugi zainteresirani. Odgovorili smo na vprašanja kako se spopasti s problematiko staranja, kakšno strategijo ubrati ter kaj so naloge države in občin za zagotavljanje kakovostne in varne starosti.
Martina Ozimek je predstavila Zavod Oreli, ki je prepoznan po svojem inovativnem in celovitem modelu za starejše, podprtem z najnovejšimi rešitvami IKT, izobraževanjem, razvojem prostovoljskih skupin in medgeneracijskim sodelovanjem. Zavod Oreli bo kot zunanji izvajalec prenesel kamniški model na tri občine iz območja LAS Srce Slovenije.
Tomaž Banovec je poudaril, da bo strategija upravljanja varnega in aktivnega staranja uspešna, v kolikor bo prispevek starejših ustrezno priznan in podprt, pri čemer: leta ne bodo določila vloge, vrednosti ali potenciala nekega posameznika; starejši bodo opolnomočeni za dolgoživo upravljanje svojega zdravja; imeli bodo ustrezen pristop k informacijski tehnologiji in internetu; vključeni bodo v izobraževanja, vključno z digitalnimi veščinami ter podporo, tako za poklic kot za osebnostni razvoj; usposobljeni bodo za prostovoljstvo na način, kot se jim zdi najboljši; manj starejših bo živelo v revščini kot kadarkoli prej; ranljivi starejši bodo zaščiteni, varovani in osvobojeni strahu; imeli bodo dostop do kakovostnih storitev; infrastruktura bo dobro načrtovana in dostopna; informacije in svetovanja bodo za starejše dostopna kjerkoli in kadarkoli je potrebno.
“Ljudje stari 65 let in več, danes in tudi v prihodnje ne bodo samo „vzdrževano prebivalstvo“. So tudi akterji ali subjekti „srebrne ekonomije“ in ne samo njen objekt. Temelj vsega mora biti lastno, osebno opolnomočenje in vzgoja ter promocije za to in ne obljube države, občine in drugih”.
Roman Rener je predstavil model za podporo dolgoživi družbi na ravni občine, kjer naj se spremlja demografijo, potrebe starejših ljudi ter razvija podporne storitve glede na potrebe in pripravi Strategijo dolgožive družbe. Cilj je, da starejši čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, kar se zagotavlja z razvojem inovativnega modela podpornih storitev s pomočjo prostovoljcev. To namreč prinaša koristi tako mladim, starejšim kot občini.
Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, se je navezala na g. Banovca in izpostavila pomen lastne opolnomočenosti ter zgodnje komunikacije o varnem in aktivnem staranju. Projekt “Točka za starejše” je zelo konkreten in se navezuje na potrebe znotraj posameznih občin.
Zaključki predavanja so narekovali, da moramo razmišljati o kvalitetni starosti že po 50. letu, saj bo prehod tako lažji. Diskusija je tekla tudi o financiranju “Točk za starejše” po končanju projekta. Roman Rener je izpostavil, da delovanje njihove točke financira Občina Kamnik, nekaj sredstev pa pridobijo preko sodelovanja v različnih projektih. Po vzpostavitvi pisarne za starejše se je potrebno zavedati, da lahko le en del temelji izključno na prostovoljstvu. Najpomembnejša oseba je tista, ki vodi pisarno oz. informacijsko točko in dela s srcem. Občine se morajo zavedati, da se takšen projekt ne bo uspešno izvajal samo na prostovoljski bazi in da je dobra organizacija tu ključnega pomena. Martina Ozimek je dodala, da v Zavodu Oreli prostovoljce vzgajajo že v osnovni šoli, imajo pa jih približno 50. Zanje mora biti poskrbljeno tudi z raznimi dogodki in ugodnostmi, da se še radi vračajo. Tudi prostovoljske ure niso brezplačne, saj so tu potni in drugi stroški povezani z delom.
V naslednjih mesecih bodo organizirane še tri delavnice na temo prostovoljstva, projektnega vodenja ter vzpostavitve in vodenje informacijskih točk. V drugi fazi pa bodo vzpostavljene in razvite »Točke za starejše«, mreža sodelujočih organizaciji in prostovoljcev ter storitve za starejše. V kolikor se želite vključiti v mrežo prostovoljcev, nas kontaktirajte na: anita.molka@razvoj.si ali 01 8962 710.
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije.
Avtorica članka: Anita Molka
