O izjemnosti kataloga pričajo že same številke. V literarnem delu je sodelovalo kar 40 pripovedovalcev, v likovno fotografskem pa 29 odraslih ustvarjalcev. V projektu je sodelovalo še 19 mladih likovnih ustvarjalcev na otroškem ex temporu 2022. Življenje v mestu in bližnji okolici iz časa po drugi svetovni vojni pa do sredine 70. let prejšnjega stoletja v katalogu orišejo tudi številne stare fotografije, ki so jih prispevali posamezni pripovedovalci in Mestni muzej Litija iz svojega bogatega arhiva. Celoten projekt, ki združuje več dejavnosti 6. slikarske poti in se je zaključil z izdajo kataloga, je zahteval dobrega pol leta intenzivnega dela. Začelo se je spomladi z organizacijo likovno fotografskega ex tempora, ki že tradicionalno poteka v sodelovanju z JSKD Območna izpostava Litija.
Slike na platna, nastale na ex temporu, so sedaj na ogled v Mestnem muzeju Litija, fotografije pa od 3. decembra, ko častimo Ta veseli dan kulture, gostujejo v prostorih litijske knjižnice. Slike, večinoma v akrilni tehniki, so nastajale po predlogah starih fotografij ali pa so odziv na novejše preoblikovanje mesta. Na fotografijah so zajeti posamezni detajli stavb ali delov mesta, na manjkajo pa tudi panoramski posnetki, ki pričajo o širitvi in razvoju mesta do danes.
Literarnemu delu kataloga, zaznamovanem s precej osebno noto, ki jo zgodbam dajejo pripovedi nekdanjih in sedanjih prebivalcev Litije, se pridružuje uvodni oris zgodovinskega konteksta, ki na kratko opiše svet, Slovenijo in Litijo pred 70 leti. Mnogo zanimivih podatkov izvemo tudi iz dela Jožeta Zupančiča, ki jih je izbrskala Joža Ocepek, sicer urednica publikacije in gonilna sila zbiranja pripovedi. Tako lahko ob bolj znanih imenih za posamezne dele Litije, kot sta Grbin in Frtica, izvemo tudi za Klečet, Štirc ali pa Močvirnice. V razmislek so nam tudi podatki, kako je nekdaj Predilnica skrbela za stanovanja svojih zaposlenih. Z listanjem po katalogu se sprehodimo tudi skozi seznam starih hiš v Litiji s kratkimi opisi njihove preteklosti. Mnoge med njimi stojijo še danes.
Katalog v celoti lahko označimo kot barvit opis v besedi in sliki nekega, ne tako davnega, pa vendar hitro izginjajočega življenja majhne skupnosti.
Projekt so podprli Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, JSKD Območna izpostava Litija in Občina Litija.
Za društvo LILA
Marija Hameršak Lavrenčič
