Navadni brin je rastlina, ki raste v Evropi, severni Aziji in Severni Ameriki. Kot drevo zraste tudi do 10 m višine. Za obiranje so primernejši grmi. Priporočljivo je, da ga nabiramo v rokavicah in oblačilih z dolgimi rokavi ter v dolgih hlačah, saj so brinove iglice trde in nas lahko ranijo. Pri meni postajajo plodovi modri v mesecu oktobru, ko so najprimernejši za nabiranje in sušenje. Prvo leto so plodovi zeleni, dozorijo, odvisno od podnebja, v dveh do treh letih. Pri meni ponavadi drugo leto. Pisni podatki so si zelo različni glede zrelosti, jaz se zanašam na lastne izkušnje.

Brin raste na plitvih, revnih in izčrpanih tleh, na različnih matičnih podlagah, od 0 do 3700 m nadmorske višine, saj je odporen proti suši in zelo nizkim temperaturam.

Življenjska doba brina je do 100 let, po nekaterih podatkih, nepreverjenih, tudi 2000 let.

Brinove jagode so cenjene v kulinariki, iz njih pa se pridobiva tudi brinovec. Uporabljamo ga za enolončnice, pri pripravi divjačine in drugega mesa. Najbolje zmletega.

Storži dozorijo v dobrem letu, a razen razmnoževanja rastline nimajo posebne vrednosti.

Brin je zelo razširjena rastlina. Poznanih je preko sedemdeset vrst in podvrst brina.

Najbolj znano je, da Brinov tinktura delujejo odvajalno, ker vpliva neposredno na ledvično tkivo. Uporabljamo jo pri pomanjkljivem izločanju urina, saj močno pospešujejo izločanje tekočin, pri vnetnih procesih ledvic, pri vodenici, oteklih sklepih in revmatičnih težavah. Tinkturo iz brina uporabljamo tudi tudi pri edemih, ki so posledica slabega krvnega obtoka.

Brin spodbuja presnovo ter delovanje želodčnih in črevesnih mišic. Ugodno vpliva pri živčnih motnjah, ki so posledica slabe presnove, denimo razdraženost, glavobol, utrujenost, slaba koncentracija itd.

Ravno zaradi ugodnega vpliva na prebavne žleze in na presnovo priporočajo uživanje Tinkture iz brina in drugih pripravkov kot dodatno terapijo sladkornim bolnikom. Tinktura iz brina deluje tudi antiseptično, ker poveča prekrvavitev trebušnih organov, tako pride pri ženskah do izboljšane menstruacije.

V različni literaturi je navedena tudi zunanja uporaba pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž, kar poveča prekrvavitev tkiv in zmanjšuje bolečine.

Brinove tinkture ne uporabljamo pri akutnih in kroničnih obolenjih ledvic. Prav tako moramo upoštevati, da večje količine pri daljši uporabi lahko povzročijo draženje in vnetje ledvic.

Tinktura iz brina in mazilo iz brina ob sočasni uporabi blagodejno vplivata na vse revmatične težave.

Možno je zaslediti, da je brin strupen. V tem primeru ne gre za navadni brin, ampak za smrdljivi brin.

V nosečnosti je uporaba brina prepovedana, saj bi lahko povzročil splav.

ZELIŠČA - prirejeno po knjižici župnika Ivana Konzleja »CHPUT UND UCHRUT« (leto 1914)

Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skoz in skoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganja in čisti. Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo žnjim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje. Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo na planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj. Za zastarelo trganje in skrnino so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč. Videl sem na lastne oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopeli ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sicer tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih niso mogli spraviti na noge. Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli. Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tri ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj. Bolnika umivaj s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči, da more v kopel. Za kopel namešaj hlojevine med brinje vino, ker bi bila drugače kopel prehuda. Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga polij hitro z mrzlo vodo. Kdor ne mara mrzlega poliva ob koncu kopeli, naj pusti raje kopel, sicer bo dobil še hujše trganje.

Vedno sem mnenja, da je potrebno poslušati babice in brati stare zeliščne bukve, a ne pozabiti, da se Svet spreminja in tudi pristopi in znanja o zeliščih. S kančkom novega nadgrajujemo stara znanja.