Velik greh je reči za katerokoli knjigo, da bi bilo bolje, če bi jo požrle miši. Posebej če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati! Gre za Tacitovo Germanijo, napisano v času starega rimskega cesarstva. V njej so opisani Germani kot visokorasli, modrooki in plemeniti divjaki, germanski gozdovi pa kot njihova pradomovina.

Ko so Germanijo iz latinščine prevedli v nemščino, se je z vsakim nadaljnjim stoletjem gorje, povezano z dokaj nedolžnimi Tacitovimi opisi, večalo. Vrhunec je doseglo z idejo o čisti germanski rasi in holokavstu.