Lovska družina Lenart je 19.septembra 2015 praznovala 70- letnico svojega delovanja. To je dolga doba v kateri smo člani te družine s pomočjo lokalne skupnosti, kmetov in lastnikov zemljišč ter ostalih prebivalcev občine Lenart, dosegli lepe rezultate in uspehe, ki nas peljejo še z večjim zagonom in željo gospodariti z naravo in življenjem v njej ter dosegati tudi v bodoče dobre rezultate.
Korenine organiziranega lovstva v osrčju Slovenskih goric segajo daleč nazaj v začetek dvajsetega stoletja, ko je znani lenarčan dr. Milan Gorišek 18.novembra 1921 ustanovil podružnico Slovenskega lovskega društva za okraj Sv.Lenart. Na osnovi teh temeljev in delovanja med vojnama je bila že 4.septembra 1945 v Lenartu ustanovljena Lovska zadruga za okoliš bivše katastarske občine Sv.lenart, Zg in Sp. Žerjavci, Zamarkova, Lormanje. Šetarova in Radehova. Prvi predsednik je bil Maks Šuman, lesni trgovec, podpredsednik Joško Sernc, gostilničar in tajnik Mirko Korošec, uradnik. Vsi iz Lenarta.
Naslednja prelomnica v delovanju LD Lenart je vsekakor leto 1949, ko se z novim zakonom določi načelo, da je divjad splošno ljudsko premoženje, lov pa je opredeljen kot panoga gospodarstva v lasti ljudstva. Zato ni naključje, da je bil določen plan odstrela za leto 1949 v obsegu odstrela 8 lisic, 50 zajcev, 1 dihurja, 1 jazbeca, 10 veveric (takrat je bila to lovna vrsta), samo 3 kose srnjadi (2 srnjaka in eno srno). Določena je bila tudi obvezna oddaja 50kg divjačinskega mesa.
Lov v Lenarški lovski zadrugi se nadaljuje vse do leta 1955, ko se le ta vpiše v register kot LD Lenart. Za starešino je izvoljen Kosi Gabrijel, tajnika Šenveter Franc, za blagajnika Ramšak Srečko, za odbornika pa Karel Knuplež in Stanko Pintar.
V lovskem obdobju 1968- 1972 takratni starešina Franc Rogan, že opozarja na nekatere pojave vznemirjanja divjadi zaradi gobarjenja, paše, grabljanja listja, sekanja drv in spravila kmetijskih pridelkov. Opozori pa tudi na vse večje uporabo kmetijskih strojev in zaščitnih kemijskih sredstev. Med divjadjo še vedno prevladuje poljska, mala divjad.
V letu 1979, ko se pridobi lokacijsko in gradbeno dovoljenje, se prične gradnja lovskega doma. Vsi člani LD z resnim delom , zanosom ter veseljem pristopijo k udarniškemu delu, ki ga ob 45- letnici tudi izročijo svojemu namenu.
Kljub gradnji doma pa člani LD ne zanemarijo dela v lovišču, kjer so se sredi 80-ih zaradi drastičnih posegov v prostor razmere za divjad bistveno spremenile. Gospodarsko pomembna vrsta odstrela postaja srnjad, katera populacija kljub močni gradnji v zadnjih letih, ostaja stabilna. LD pa se srečuje z velikimi problemi z malo- poljsko- divjadjo, ki jo kljub prizadevanju ohranjamo. Ta divjad je najbolj odvisna od naravnih razmer in pogojev v okolju. Veliko skrb posvečamo fazanu, ki ga z dodajanjem mladih fazanov in fazank izvajamo vsako leto. Nekoliko se nam je povečal stalež zajcev, medtem, ko je stanje race mlakarice zadovoljivo in stabilno. Veliko preglavic pa kmetovalcem in nam lovcem povzročajo sive vrane. V zadnjem času se nam pojavlja v nekaterih revirjih divji prašič in šakal, občasno pa tudi jelen.
Današnjo LD uspešno že 8 leto vodi Vinko Grajfoner. Člani LD Lenart ( ki danes šteje borih 33 članov, od katerih je povprečna starost skoraj 59 let), vlagamo vse napore za uresničitev plana odstrela, ki nam ga žal določa Kmetijsko gozdarska zbornica in po lestvici akterjev v lovstvu vse do LZ Maribor. Pri tem smo nemočni in ob plačilu ne tako male koncesije državi, moramo storiti vse, da lahko realiziramo plan odstrela srnjadi, ki dosega 120 kosov.
Kljub vsem problemov, ki nam stojijo na poti, si bomo člani LD Lenart prizadevali za sodelovanje s krajani, kmeti in ostalimi, da skupno naredimo največ in najdemo najboljše rešitve za ohranitev živalskega sveta v naših prelepih Slovenskih goricah.
Lep lovski pozdrav!
Tajnik LD Lenart Franc Štumberger.
