V petek, 15. julija, je potekala svečana otvoritev, ki se je pričela s strokovnim posvetom z naslovom Namakanje kmetijskih rastlin v dvorani Kulturnega doma v Selcih. O vplivih namakanja na kakovost pridelkov vrtnin in poljščin je spregovorila Miša Pušenjak iz KGZS Zavod Maribor. Mag. Zlatka Gutman Kobal iz KGZS Zavod Maribor je govorila o potrebah po namakanju in protislanski zaščiti v trajnih nasadih, namakanje in ukrepe kmetijske politike je predstavil Marko Černe iz KGZS Zavod Ptuj. Sledil je praktični prikaz različnih načinov namakanja kmetijskih rastlin pri zadrževalniku vode – črpališču v Selcih 100.

Sledila je uradna otvoritev, ki sta jo izvedla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger. Slednji je povedal, da so za načrte in izvedbo namakalnega sistema porabili okoli štiri leta in dodal:

“Vesel sem, da je projekt tekel po načrtih, da je zaključen. Z kmetijskega ministrstva smo dobili refundirana sredstva v višini nekaj manj kot pol milijona evrov, saj je ministrstvo iz proračuna 100 odstotno pokrilo upravičene stroške investicije. Prepričan sem, da je to dobra naložba, ki bo v prihodnje nudila profesionalno kmetovanje na področju sadjarstva, zelenjadarstva, jagodičevja itd. Imamo zagotovljen vodni vir, zato je možno na tem območju postaviti tudi kak rastlinjak in na ta način dosegati samooskrbo.”

MInistrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pohvalila, da so v lokalni skupnosti prisluhnili željam uporabnikom, saj brez namakalnega sistema stabilne pridelave v prihodnje ne bo in dodala:

"S tem namakalnim sistemom ste pridobili izredno pomembno investicijo v kmetijstvu, ki je naložba v prihodnost. Za razliko od marsikaterih drugih lokacij v Sloveniji ste ustvarili okolje, v katerem suša ne bo več problem."

Izgradnja namakalnega sistema Selce je za 1,5 odstotka povečala površino namakalnih sistemov v Sloveniji. Z namakalnimi sistemi imamo v Sloveniji trenutno opremljenih 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč.

»Letošnje leto je in bo izredno sušno in vroče. V zadnjih 20 letih je 17 let takih, ko smo v Sloveniji imeli sušo in vročinske valove, kar je seveda posledica podnebnih sprememb. Ena izmed panog, ki podnebne spremembe najbolj občuti, je kmetijstvo. Prilagajanje na podnebne spremembe je nujno, načinov pa je več: sprememba pridelave, sprememba kultur odpornejše sorte – vsem pa je skupno, da rastline za rast potrebujejo vodo,« je dejala ministrica Šinkova in dodala:

»Mislim, da se bomo morali zavedati, da brez namakanja v bodoče ne bo šlo. Tam, kjer bo možnost namakanja, se bomo morali tega posluževati. Trenutno velik del Slovenije pesti suša, in če v prihodnje želimo stabilno proizvodnjo in višjo samooskrbo, bomo morali na tem področju narediti preboj.«

Naložba je zajemala obnovo oz. čiščenje obstoječega - v letu 2002 zgrajenega zajetja vode, ki je bilo zaraščeno in zamuljeno. V letu 2017 je bila narejena 48 metrov globoka vrtina, ki zagotavlja dodatni vir vode za namakanje kmetijskih površin. Naložba je zajemala ureditev črpališča ter izgradnjo namakalnega sistema (primarni vodi, 20 hidrantov za priklop posameznih kmetijskih gospodarstev, filterska postaja). Namen namakalnega sistema je namakanje in oroševanje kmetijskih površin (intenzivni sadovnjaki, njive, travniki) na območju velikosti 73 ha. Izgradnja namakalnega Selce omogoča vzpostavitev boljših pridelovalnih razmer za kmetijstvo na tem področju. Z izgradnjo se bo povečala pridelava hrane in izboljšala lokalna samooskrba, dodatne pa se odpirajo razvojne možnosti posameznih kmetij na področju namakalnega sistema, da postanejo konkurenčnejša, ekonomsko učinkovitejše in uspešnejša.

Projekt je financiran s strani MKGP RS v okviru Programa razvoja podeželja, podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, OPERACIJA: Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.

Ministrstvo bo podobne investicije, ki pomagajo pri boju proti podnebnim spremembam, podprlo tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027.