Ptuj-Ormož prof. Aleš Arih, o Maistrovem Zavrhu pravi: "Zavrh sodi med tiste kraje, ki je med prvimi sprejel Maistra za svojega. Postal je njegova ikona. Završani so ga častili v času, ko ga uradna politika ni priznala, ter mu izkazovali hvaležnost na način, ki ga zmorejo preprosti kmečki ljudje. Posvetili so mu vrsto obeležij in poimenovanj ter ga za večno ovenčali z vzdevkom Naš general."
Arih je bil na zavodu za spomeniško varstvo Maribor zadolžen za zgodovinske spomenike. Tako je službeno obiskal Zavrh, kjer se je prostovoljna delovna skupina odločila, da bo obnovila propadajočo Štupičevo vilo.
"Na veliko presenečenje sem ugotovil, da stoji na Zavrhu razgledni stolp, poimenovan po generalu Maistru iz leta 1963 ter da od leta 1961 deluje turistično društvo, ki prav tako nosi generalovo ime. Domačini so mi pojasnili, da je Maister občasno počitnikoval v tej vili in da je na njenem balkonu spesnil pesem Završki fantje. Z domačini je imel pristne odnose, ki so se utrjevali ob kozarčku rujnega," se spominja Arih.
S pomočjo gradbenika Jožeta Požavka iz Maribora so vilo obnovili in pripravili proctor za postavitev spominske razstave o Maistru in njegovih soborcih. Ker ni bilo denarja za postavljavca razstave, jo je postavil Aleš Arih kar sam. Žal so razstavo ob denacionalizaciji vile morali umakniti na podstrešje. Od tam pa je romala v vojašnico generala Maistra v Maribor, kjer je še vedno. Arih jo je le dopolnil. Z ureditvijo spominske sobe leta 1968 je Arih ugotovil, da je potrebno ohranjati spomin na Maistra v trajni obliki. Zato je spodbudil Maistrove prireditve, ki jih je bilo doslej že šestindvajset. Pri pripravi in izvedbi prireditev je bil zelo delaven tudi sam.
Sicer pa pravi, da so okrogle mize na Maistrovih prireditvah, ki so jih domačini z veseljem sprejeli, posvetili večplastnemu liku generala Maistra in njegovim sodobnikom in zamolčanim Slovencem. Med drugim je bila na Zavrhu poleg Maistra beseda tudi o narodnjaku in Sokolu dr. Milanu Gorišku in piscu zgodovinskih povesti ter lenarškemu kronistu dr. Ožboltu Ilaunigu.
Avtor: Tone Štefane




