V Slovenskem društvu Hospic že 30 let nudimo podporo neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem med boleznijo, ob smrti in tudi po njej. Smo zagovorniki življenja. Smrt razumemo kot naraven del življenja. Izkušnje pa nam pravijo, da smrt ostaja eden večjih družbenih tabujev. Javni pogovor o smrti spodbuja solidarnost in razumevanje. Ko se odpre prostor za izmenjavo izkušenj, se ljudje lažje povežejo, čutijo manj stigme in najdejo oporo.

Predvsem pa nam izkušnje kažejo, da je dobro govoriti o smrti takrat, dokler je še čas, saj s tem zmanjšamo zadrege ob koncu življenja. Lahko bi rekli, da temu pritrjuje tudi slovenski pesnik Severin Šali, ki je zapisal: “Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje …“

O minljivosti, krhkosti, življenju in smrti, o tem, do kdaj v resnici živimo, bodo odgovore iskali

SESTRA EMANUELA ŽERDIN, redovnica, teologinja, medicinska sestra, spremljevalka umirajočih,

BARBARA CEMIČ OSTRELIČ, patronažna medicinska sestra, in

JANI KRAMAR, strokovni sodelavec Slovenskega društva Hospic, ki bo pogovor tudi povezoval.

Toplo vabljeni!