Včosih z vašo –  našo deco reitamo tüdi v čisti prleščini ali pa samo tü pa tan  kero besedo, pa smo ugotovlali, da nas ne razmijo. Malokere nas še razmi, če mu rečemo »mrkevca je zdrava«.

Zato se nam je zdelo prav, da zadostimo tudi našemu začetnemu sloganu na spletni strani :

Dere sen jaz mali bija te je lüšno blo,

kolca sen po hiš potakal varval mačkico.

Ja, določeni prleški izrazi izginjajo v pozabo, zato smo se letos v okviru kulturnega tedna, odločili, da posvetimo več pozornosti prleškemu narečju. Prleška kultura je zelo bogata, sicer  za nas  preobsežna, vendar pa se nekaj naučimo lahko tudi v vrtcu. Kot to, da imamo, kar znanega  prleškega pesnika (žal preminulega) Marka Kočarja, preko katerega smo spoznavali prleške besede. Otrokom je bilo zanimivo poslušati njegove pesmi, rekli so: »Ka so smešne in pa nekak drugačne, kot pa ove pesmi ka se jih mi  vičimo«. Tako smo prebrali kar nekaj njegovih pesmi in ob tem spoznavali pomen prleških besed. Ob 60. obletnici vrtca je prav v ta namen Marko Kočar napisal pesem za naš vrtec: Vrtec Križevski, katero se še pridno učimo in pojemo, saj ima kar precej kitic. Vendar, ko si videl oči in mimiko obraza otrok, si videl, kako jim je bila všeč. Otroci starejše skupine smo šli tudi do njegove hiše v kateri je živel, prav tako smo šli na pokopališče in tam obiskali njegov zadnji dom. S tem smo otrokom tudi nekako približali dejstvo, da smo lahko obiskali njegovo hišo ter brütif. Pri omembi pomembnega slovenskega pesnika Franceta Prešerna pa to ne moremo, ker ni v našem kraju. Prav tako smo primerjali Prešernove pesmi Povodni mož, Zdravljico in Kočarjeve  pesmi in  sami so ugotovili, da se razlikujejo v besedah slovenskih in prleških..

Poslušali smo prleške pesmi kot so Matjašek je gujdeka kla, prleške pevke in pevce, poskušali smo se v prleških rajalnih igrah in jih seznanili tudi z izštevankami, katere so se učili njihovi pradedki in prababice. Te igre so jim bile všeč, ker je besedni zaklad drugačen in pa za igro niso rabili drugega, kot pa veliko prijateljev.

Prav tako smo se spremenili v slikarje  in risarje pred našim časom saj smo uporabljali peresa in krede.

Seveda pa smo, kot se to »šika« za prave  slovence poslušali slovensko himno, se pogovarjali o naši slovenski zastavi, ….. ter se obnašali kulturno.

Karolina Korošak, vrtec Križevci