O izjemnem Jamskem laboratoriju Tular pišejo tudi v znastveni reviji Nautilus.

V laboratoriju, ki ga je leta 1960 ustanovil Marko Aljančič, danes Gregor in Magdalena Aljančič odkrivata pomembna spoznanja o človeški ribici, skrivnostnemu jamskemu vretenčarju.

Med drugim Jamski laboratorij Tular upravlja tudi z Informacijskim centrom za varstvo človeške ribice SOS proteus, kjer iz prve roke raziskovalcev izveste vse o življenju človeških ribic v njihovem nedostopnem, podzemnem svetu ter o tem, zakaj so ogrožene in zakaj naj podzemne vode ostanejo čiste.

Z obiskom centra, ki se nahaja v Rovih pod starim Kranjem, postanete podpornik ogrožene človeške ribice, sredstva od vstopnin so namreč v celoti namenjena raziskovanju in varstvu te ogrožene živali.

Čeprav človeške ribice živijo daleč stran od ljudi, so njihova in naša življenja tesno prepletena. Dogajanje na površju, kot so onesnaževanje voda, krčenje gozdov, ogrevanje ozračja in gradbena dela, močno vpliva na človeško ribico.

Z Info centra SOS Proteus postanete podpornik ogrožene človeške ribice.

Podzemne vode predstavljajo od 20 do 50% pitne vode. Ohranjanje življenjskega okolja in razumevanje človeških ribic je za ljudi več kot pomembno. Gregor in Magdalena Aljančič sta zasnovala načrt za ProteusWatch Virtual Lab – virtualni laboratorij, ki bi imel skoraj enake eksperimentalne zmogljivosti kot njun kranjski laboratorij. Razen tega, da človeških ribic ne bi bilo več treba opazovati od blizu.

»Divji« laboratorij v jami bi združeval video analizo s strojnim učenjem, naprednimi okoljskimi senzorji, slikovnimi sonarji in podvodnimi droni.

Na ta način bi raziskovalci prvič v zgodovini lahko v naravnem okolju in realnem času opazovali človeško ribico in njene aktivnosti. Vsekakor ne gre za enostaven podvig, a zakoncema Aljančič takšne preizkušnje nikakor niso tuje.

Celoten prispevek si lahko preberete tukaj.