Elena Ferante

DNEVI ZAVRŽENOSTI

Gledališče Koper

Ko Mario nekega aprilskega popoldneva med pomivanjem posode svoji ženi kar tako na hitro pove, da ga je zajela »praznina smisla« in da jo zato po petnajstih letih zakona zapušča, se osemintridesetletni Olgi, materi dveh otrok, ki je smisel svojega življenja zajezila v obrede zakonske zveze, v trenutku podre svet. Začetna osuplost preraste v ihtavo maščevalnost, občutek zapuščenosti in osamljenosti jo sili v nerazumna dejanja, z naraščajočo depresijo in samozavrženostjo pa skupaj z otrokoma in psom postane ujetnica lastnega stanovanja in lastnih misli. V najhujšem obdobju izgubljenosti se ji kopičijo neplačane položnice, kupi neopranega perila, zanemari celo svojo zunanjost, povsem izgubi materinski čut in postaja vse bolj odsotna. Šele takrat, ko v svojem prostem padu doseže dno in po nesreči zastrupi družinskega psa, ki ji je predstavljal še zadnjo vez z Mariom, spozna, da moža ne ljubi več, da je ta zanjo manj kot zgodovina, le madež na preteklosti. Osvobojena in odločena, da se bo vrnila k pisateljevanju, ki se mu je odrekla prav na moževo željo, zdaj močnejša stopi proti novemu življenju (in partnerju) naproti.