Logo MojaObčina.si

Komenda

DANES
1°C
-5°C
JUTRI
2°C
-2°C
Deli
1645

V kakšnem svetu živimo?

Človek se po ameriških predsedniških volitvah, nadaljujočih se napadih v Siriji in Iraku, izbruhih sovražnosti do beguncev (migrantov) v Nemčiji in drugje ter drugih oblikah nasilja vedno bolj sprašuje, v kakšnem svetu pravzaprav živi, živimo. To se sprašuje tudi marsikateri Slovenec, ki pozorno spremlja skrb zbujajoča dogajanja v naši državi, vidi, sliši, bere, zasleduje, kako odgovorni oblastniki niso kos zahtevnim nalogam na področju zdravstva, šolstva, javne uprave, zaposlovanja brezposelnih in drugje. Kdo celo ugotavlja, reče, da »gre vse navzdol«. Površni vtis je mogoče res takšen, vendar, Bog ne daj, da bi temu podlegli, ničesar ne naredili, ne videli nič lepega okrog sebe, si ne bi prizadevali kaj izboljšati, ukreniti, na ustreznih mestih in pri odgovornih osebah na to opozoriti. Posebej kristjani, ki nam to veleva Jezusov zgled, papeža Frančiška, ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, najprej pa naša vest, pravičnost, poštenost, pa tudi zdrava kritičnost in temeljita presoja.

Žalitev človekovega dostojanstva

Kaj vse je prišlo na dan po za marsikoga presenetljivi zmagi republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Donalda Trumpa? Koliko besed, komentarjev, zgražanj, predvidevanj, zastraševanj …? Koliko novic je namlel stroj javnega obveščanja ljudi, ko pa je bilo že pred izvolitvijo jasno, da ne eden ne drugi kandidat (demokratska kandidatka Hillary Clinton) nista takšna človeka, da bi z veseljem glasoval zanju, kaj šele dal roko v ogenj. Že po tem, kako sta se vedla drug do drugega, kaj vse sta si očitala, je prihajalo na dan v zvezi z njuno preteklostjo, javnim delovanjem, osebnim življenjem. Vendar, Američani so, kot že stari Rimljani, hoteli »kruha in iger«. In jih dobili. Igre gotovo, koliko kruha bo, je še vprašanje.

Kristjan v besedah oz. v resnici

Ugotavljanje, da so Trumpu v Belo hišo »pomagali« ameriški katoličani, ker je v volilni kampanji zagovarjal tradicionalni cerkveni nauk o spoštovanju življenja, splavu in družini, pri njegovih treh ženah, pohujšljivi in sramotni izjavi o ženskah, naj je bila izrečena v garderobi ali kje drugje, škandalih z nepremičninami, ne prepriča, ker sam ni živel po tem nauku. Eno so besede, drugo dejanja! Dovolj zgovoren zgled je bil v tem pogledu že rajni ameriški predsednik John F. Kennedy, pri katerem se je nazadnje izkazalo, da je bilo njegovo irsko katolištvo prej »nagelj v gumbnici« kot pa resnično življenje iz vere in evangelija.

Da ima sicer tako prijazni, miroljubni in odpuščajoči papež Frančišek dovolj Trumpovega besednega šopirjenja in napihovanja, predvsem (v Sloveniji tako pomembnega) sovražnega govora v volilni kampanji, je ob Trumpovi napovedi, da bo, če bo zmagal na volitvah, vzdolž Mehike postavil 2500 km dolg zid, februarja letos časnikarjem takole komentiral: »Mož, ki misli le na to, da bo zidal zidove namesto mostov, ne ravna krščansko, po evangeliju«.

Svarilna beseda papeža Frančiška

Kako naj ravnamo kristjani, je papež Frančišek »svetoval« v nedeljo, 13. novembra, v nagovoru pri molitvi angelovega češčenja z verniki na Trgu sv. Petra v Rimu. Najprej, naj ne dopustimo, da nas bodo »terorizirale« vojne, katastrofe in revolucije, kajti tudi te spadajo k resničnosti tega sveta. Kljub vsem nasprotjem se moramo v zaupanju v Boga zavzemati za boljši svet. Zavedajmo se, da Bog krmili zgodovino in ve, kako se bodo končali vsi dogodki, na vse gleda s svojim usmiljenim pogledom.

Papež je zlasti opozoril pred tem, da bi sledili lažnim prerokom ter se prepustili dozdevni varnosti, ki se na koncu izkaže kot minljiva in lažna. Zgodovina Cerkve je polna zgledov, ko so ljudje ostali stanovitni in zvesti Bogu (38 nedavno za blažene razglašenih albanskih mučencev iz obdobja komunizma!) tudi v strašnih mučenjih in pretresih, ker so se izročili v Božje roke. Sveto leto usmiljenja (sklenilo se je na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, 20. novembra) nas poziva, da svoj pogled usmerimo v Božje kraljestvo, obenem pa se zavzemamo za naš planet Zemljo.

Kaj je v nas ostalo po zaprtju svetoletnih vrat?

V tem duhu je brezjanske romarje, ki so se 12. novembra zvečer zbrali k slovesnemu zapiranju svetoletnih vrat bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, povabil ljubljanski nadškof Stanislav Zore: »Dvignimo svoj glas k Očetu v hvalo in zahvalo za vse darove, ki nam jih je podaril v svetem letu.« In izrazil upanje: »Upam, da bodo po zaprtju svetoletnih vrat ostala odprta vrata tvojega srca za usmiljenje, dobroto, pričevanje, drobna dela usmiljenja, odpuščanje, obnovljeno ljubezen do družine, žene, moža, otrok. K temu te vabi Jezus.«

Posebej je posvaril, kakor papež Frančišek, pred tem, da bi sledili, kot žal mnogi Slovenci, lažnim prerokom, begali sem in tja prestrašeni, kaj vse se nam lahko zgodi, pozabljali, da nad nami bedi pozorno oko nebeškega Očeta.

Nadškof Zore: »Ne spreglejmo revežev!«

 

Na Martinovo nedeljo, 13. novembra, pa je nadškof Zore v govoru v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu, ob 1700. obletnici rojstva tega velikega svetnika, zlasti povabil do dobrodelnosti do siromašnih ljudi, ki jih je vedno več tudi v Sloveniji: »Ne spreglejmo revežev!« Pa tudi k dobrodelnosti v smislu duhovnih del usmiljenja, ne le telesnih, posebej do najbližjih okrog nas. Da imamo pogled in odnos sv. Martina do človeka v stiski!

Udejanjajmo »ekonomijo usmiljenja«, h kateri je 12. novembra pri zapiranju svetoletnih vrat bazilike sv. Janeza v Lateranu povabil nadduhovnik te cerkve kardinal Agostino Vallini. Obrazložil je, kakšna je ta ekonomija: »Opaziti trpečega, se zanj zanimati in storiti vse, kar je mogoče, da bi pomagali, dvignili, tolažili, in to z Jezusovimi čustvi, je dolžnost vsakega Kristusovega učenca«. Ker smo se v svetem letu usmiljenja »znova naučili, da končna usoda sveta ni v rokah ljudi, ampak v rokah Božjega usmiljenja, katerega vidno obličje je Jezus«. To leto je bilo za Cerkev, pa tudi za vsakega njenega člana, »ugoden čas, ki je naše pričevanje vernikov še okrepil, je še bolj učinkovito«. Če bomo živeli pod Očetovim usmiljenim pogledom, bomo uresničene in srečne osebe, je zagotovil kardinal Vallini.

Ne nasedajmo lažnim prerokom!

K temu naj dodam ugotovitev, spoznanje: Potem nas ne bodo begali lažni preroki, ne bodo prestrašili tisti, ki napovedujejo nov val beguncev, kako se nam bo slabše godilo pod Trumpovim predsedovanjem ZDA, ne bomo nasedli izjavam slovenskih politikov o »pohlepu Cerkve«, pisanju časnikarjev, ki se po eni strani dobrikajo predstavnikom Cerkve, po drugi strani pa, ko jim tako naročijo ali bog ve, kaj jih k temu nagne, z vso silo udarijo po Cerkvi, ne vedoč oz. pozabljajoč, da se nasprotniki Cerkve že od njene ustanovitve zaman zaletavajo v to zgradbo na trdni in nezavzetni Jezusovi in Petrovi skali.

Sveto leto usmiljenja je časovno za nami, pred nami in z nami pa naj bodo, kot nas vabijo papež Frančišek in slovenski škofje, ljubezen, usmiljenje, dobrota. Potem se ni bati, da omenjeno leto ne bo obrodilo želenih sadov, nas umirilo v svetovnih in slovenskih viharjih, kajti za nevihto se veter poleže, drevesa in trave dvignejo, človek stopi izpod napušča in gre dalje v jasnem dnevu in vedrem razpoloženju. Ker dobro ve za cilj (Cilj), ga do njega vodijo pravi smerokazi. Je prepričan, da ga na koncu čaka Nekdo in ne nič, prazna jama.  

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!