Danes, 11. februarja, goduje Lurška Mati Božja, je pa tudi svetovni dan bolnikov. Mariji v Lurdu, pred katere milostno podobo v njej posvečeni baziliki, posebej pa kipom pri votlini prikazovanj Bernardki Soubirous sem velikokrat molil in jo prosil milosti (vedno me je uslišala in mi pomagala) namenjam ti dve pesmi in meditacijo. Priporočam Vam, posebej hudo bolnim v naši župniji in občini ter vsej Sloveniji, da tudi Vi danes, na svetovni dan bolnikov, izročite vse svoje skrbi, bolesti in trpljenje Lurški Mariji in jo prosite, naj Vas ozdravi tako na duši kot tudi telesu njen Sin - Jezus Kristus. Če bo vaša vera in zaupanje  Vanjo - v Božjega Sina -  dovolj trdno, Vas bo gotovo uslišala in Vam pomagala. Če ne danes, pa jutri, v prihodnosti, ko bo najbolj potrebno. Najpomembnejše pa je njeno zagotovilo in prepričanje Cerkve: Kdor Marijo časti, se ne pogubi! Bodimo še naprej Marijini častilci! Veliko lepše, lažje in duhovno bogatejše ter polnejše bo naše življenje na tem svetu. Velikokrat "dolini solza". A lurška Gospa, ki se je Bernardki razodela kot: Jaz sem brezmadežno spočetje, nam bo pomagala in nas reševala v njej in dokončno, po smrti, iz nje, ko bomo zrli v njeno sveto obličje. Upajmo in trdno verujmo, da bo tako! In bodimo danes in v prihodnosti še posebej ljubeznivi do bolnih v našem domu in okrog nas. Toliko jih je, ki čakajo na našo besedo, nasmeh in pomoč. Molimo zanje! Pa tudi za zdrave, da bodo ti lahko in še raje pomagali bolnim na duši in telesu. 

Lurški Mariji

Brezmadežna sem,

si Bernardki dejala

pri votlini ob reki Gavi.

Brezmadežna sem,

ponavljaš že stopetdeset let tistim,

ki to hočejo slišati 

in razumeti.

Malo jih je.

Malo kot jih je bilo sprva v Lurdu.

Vendar dovolj,

da je svet spoznal resnico o Tebi,

jo je Cerkev slovesno razglasila,

Te kot Devico in Božjo Mater počastila,

v srcu vero v tvojega Sina ohranila.

Lurški Gospe 

Neskončna je tvoja milina,

nebeška Gospa,

V Lurdu si jo razkrila,

ljudem vsega sveta.

Po Bernardki si jim sporočila,

naj več molijo in se postijo,

nebesa vsem tistim obljubila, 

ki si milost spreobrnjenja izprosijo.

Že stopetdeset let nam velevaš:

Izlijte iz sebe, kar vas teži,

za milosti Božje ogrevaš,

naj nate preložimo zemske skrbi. 

Poromajte k meni v Lurd,

v kopeli umijte bolno telo,

smrt ni nič več absurd,

grešno življenje mrtvo.

To sem izprosila pri Bogu,

za tiste, ki vanj verujejo,

nočejo teme kot v rogu,

kar je bilo narobe, objokujejo.

Lurška Gospa, 

naj bom med njimi tudi jaz, 

čeprav sem ves grešen, slaboten, nečist, 

rad bi se spreobrnil, postal za druge kvas, 

kot laik, redovni brat ali menih trapist.

V Lurdu

Brezbrežen mir. Povsod dotik Božje roke in Marijine tolažbe: Sin, saj bo šlo! Moj Sin je to zmogel. Tudi ti boš, a najprej boš moral na Kalvarijo. Nobeden se ji še ni izognil in tudi ti se ji ne boš. Na Kalvarijo po spravo, zadoščenje in smrt temu, kar te je bremenilo. Zapomni si: Ni ga bremena, ki ga ne bi zmogel, če boš le hotel. Hoteti pa je treba, si močno želeti, narediti vse, da bi živel. Pozabiti ni mogoče, kar izbrisati preteklosti, kar te je bremenilo, žalostilo, ti povzročalo velike bolečine.

Tudi moj Sin je moral to prestati, pa mu ne bi bilo treba. Tudi tebi bi ne bilo, če ne bi bilo greha. Grešil je prvi človek, drugi, tretji ... Tudi ti si. Mnogo. Zelo te skuša hudi duh in te hoče pahniti nazaj, kjer si bil, še globlje v brezno obupa, duhovno smrt, večno pogubljenje. A jaz ti pravim: Vstani! Vstani in pojdi naprej! Dvignjene glave. Vesel. Sproščen. Rešen verig, ki so te tako močno priklepale na ta svet. Celo na tvoj greh. Moj Sin ti jih je razklenil, te odvezal vsega, kar te je bremenilo.

Tvoj jutri se je že začel. Včeraj je za tabo, predvčerajšnji dan tudi. Vse breme in vsa tema greha. Pred teboj je sama svetloba, lahnost, neizmerna veselost. Jaz sem vse to pripravil zate. Prav danes v Lurdu. Ker je moja Mati tako hotela, me je prosila za to in tudi izprosila. Prav zate. Zato: Vstani in hodi v moji luči, svetlobi in milosti in rešen boš. Rešen za večno. Vse drugo, kar ni pomembno, pusti za seboj. Hodi po moji poti! Težko bo, a jaz ti jo bom lajšal. Jaz, ki sem prehodil vse človeške poti, preden sem se znova vrnil k Očetu v njegov dom. Tudi ti se vračaš v pravi dom, ki ga moj Oče pripravlja zate. Pojdiva do njega z roko v roki, s smehljajem moje Matere, z lučjo Svetega Duha, ki posveti tudi v najhujšo temo z vsemi, ki so že prehodili to pot. Nebeška vrata so že odprta.

Prehoditi moraš le še delček poti, preden boš vstopil. Tedaj boš spoznal, kaj si si resnično želel in kje je zares tvoj pravi dom ter da nisi trpel zaman. Poplačano ti bo z deseterno mero. S plačilom, ki mu ni primerjave na zemlji. Z zastonjskim darom od zgoraj, ker si mi sledil. Ta dar čaka meni zveste. Dar večne sreče. Kdo bi si mogel želeti še več? Moja Mati ti je pomagala do nje. Zato ji z vsem srcem zapoj: Tebe, Boga, hvalimo! Tebe, Mati, častimo! Oba pa večno slavimo!

Zapisano v Lurdu, 20. julija, 2015

Iz knjige Jožefa Pavliča Presečnice II)