Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

KAMNIŠKA KALVARIJA

 

V postnem času bomo velikokrat slišali besedo »kalvarija«. Pri verouku sta nas katehet oziroma katehistinja že poučila, da se tako imenuje grič v Jeruzalemu, na katerem so križali Jezusa. Z njim so križali tudi dva razbojnika; enega na desni, drugega na levi. Desnemu je, ker se je spokoril, Jezus obljubil, da bo po smrti prišel v nebesa, levi pa ne bo, saj je njegovo srce ostalo zakrknjeno pred trpečim odrešenikom, je preklinjal tiste, ki so ga kot Jezusa pribili na križ.

Kalvarija pomeni tudi umetniško upodobitev tega zgodovinskega dogodka.

Za človeka, ki je veliko pretrpel, pravimo, da je prestal pravo kalvarijo.

Po jeruzalemski Kalvariji so v Sloveniji poimenovali griče oziroma kraje, kjer so upodobili Jezusovo križanje. Eno izmed njih tudi na griču Kalvarija nad Kamnikom. To naj bi, kot je zapisano na vratcih omare v zakristiji v podružnični cerkvi na Žalah, naredili leta 1724, leto pred prvim misijonom v tej cerkvi, na kar spominja misijonski križ. Tedaj naj bi na griču postavili tri križe, na njih pa pribili iz lesa izrezljane kipe Jezusa, desnega razbojnika Dizma in levega razbojnika.

Na sliki Kamnika iz leta 1779 je že videti kapelo na kamniški Kalvariji, pod njo pa namesto sedanjih štirih kapelic štiri križe. Vse skupaj, štirje križi oziroma poznejše kapelice in sama Kalvarija s Križanim ter razbojnikoma, je nastalo v zvezi s petimi skrivnostmi žalostnega dela rožnega venca. Pet postaj so imeli v spomin na pet prelivanj Jezusove krvi tudi prvi križevi poti. Pri vsaki od teh postaj so se verniki spominjali ene od teh skrivnosti. Zato so molitev žalostnega dela rožnega venca, ki izvira iz druge polovice 15. stoletja, prvotno imenovali »Gospodovo peterno prelivanje krvi«. Takšen križev pot s petimi postajami (danes jih je štirinajst), je Ljubljana dobila že leta 1654.

Kamničani in ljudje iz okolice so kamniško Kalvarijo zelo obiskovali še pred drugo svetovno vojno. Danes jo manj, vendar se v postnem času na njej zvrstijo številne molitvene skupine. Dobijo se na Žalah nad Kamnikom. Običajno ob petkih, ko je v kapeli na Kalvariji maša ob 17. uri, ali ob nedeljah popoldne, ko je kapela v postnem času tudi odprta.

Pri prvi kapelici začno, kot verniki nekdaj, moliti žalostni del rožnega venca. Naslednje desetke pri naslednjih postajah, zadnjo v kapeli na vrhu Kalvarije. Spotoma pojejo primerne postne pesmi ter premišljujejo v kapelicah upodobljene prizore iz Jezusovega trpljenja. Te je leta 1900 naslikal kamniški slikar Matija Koželj.

Pri cerkvi na Žalah je tudi Božji grob, ki sodi h Kalvariji in je bil pred nekaj leti obnovljen. Ogledate si ga lahko vsako leto na veliko soboto skozi ves dan.

Cerkev na Žalah z lepimi Jelovškovimi freskami v glavnem oltarju ter »gledališko« s kipi upodobljeno Jožefovo in Marijino zaroko, postaje križevega pota in kalvarijsko kapelo sem si pred leti ogledal v spremstvu prijaznega mežnarja in dobrega poznavalca kamniške Kalvarije restavratorja Aleša Sluge. V kalvarijski kapeli je »manjkal« Jezus na križu, saj ga je v teh dneh prav on obnavljal, skoraj prestrašil pa sem se levega razbojnika. Tudi vi se ga verjetno boste, tako grozen je videti, vendar naj vas to ne odvrne od obiska kamniške Kalvarije, molitve žalostnega dela rožnega venca in premišljevanja Jezusovega trpljenja. S kamniške Kalvarije boste, če bo lepo vreme, uživali čudovit razgled na Kamnik, Tuhinjsko dolino, Kamniške Alpe in druge planine. Večje skupine je pripravljen voditi in vam kamniško Kalvarijo razložiti tudi mežnar Aleš. Prej ga pokličite na mobitel 031/308-458.

Oglejte si tudi