Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
5°C
JUTRI
16°C
1°C
Oceni objavo

GLAVAR IN JAZ?

Slovesnosti in dogodki ob 301. rojstnemu dnevu komendskega in slovenskega velikana duhovnosti, izobrazbe in dobrote Petra Pavla Glavarja

Ob 301. rojstnem dnevu komendskega duhovnega in čebelarskega (kmetijskega) učenjaka in prosvetitelja slovenskega naroda Petra Pavla Glavarja je 2. maja ob 9. uri v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani maševal ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, sedanji Glavarjev rojak iz komendske župnije. Maše se je udeležilo tudi več povabljenih komendskih župljanov. Prošt Lap jih je v uvodu v mašo posebej pozdravil.

Najprej je spomnil, da tega dne goduje sv. Atanazij, škof iz Aleksandrije, ki je veliko pretrpel zaradi krivoverskega nauka arianizma. Ta je učil, da je bil Jezus Kristus le popoln človek, ne pa tudi Bog, zanikal je njegovo Božjo naravo.

2. maja pa se vsako leto tudi spominjamo, kako so prav tega dne leta 1721 prinesli h krstu v ljubljansko stolnico novorojenčka in ga dali krstiti na ime Peter Pavel. O tem dejanju govori zapis v krstni knjigi ljubljanske stolne župnije. Krstitelj je bil vikar Jožef Ilrich.

Peter Pavel Glavar je bil pozneje kaplan in župnik v Komendi. Leta 1766 je odšel  Dolenjsko, kjer je od grofa Alojza Adolfa Auersperga kupil zelo zanemarjeno graščino Lanšprež pri Trebnjem, v kateri je tudi stanoval. Zelo si je prizadeval za napredek kmetijstva, posebej čebelarjenja, tega učil mlade čebelarje.

Skrbel je tudi za vernike. Bil je dobrotnik slovenskega naroda. Plemenit in globoko čuteč človek, napreden čebelar in gospodarstvenik. Zato zasluži, da se je slovesno spominjamo prav v cerkvi, v kateri je bil krščen. Še posebej v Tednu molitve za duhovne poklice, ki ga danes  (2. maja) začenjamo. Kako je kljub temu, da je bil nezakonski otrok, je vztrajal v duhovniškem poklicu, bil globoko veren, kar je dokazoval z oznanjevanjem Kristusovega evangelija.

Danes je prav, da se vprašamo: Kaj pa jaz naredim za naš narod, za duhovne poklice?

Biti ves predan Kristusu, kakršni so bili pričevalci za Kristusa, med njimi diakon sv. Štefan in škof sv. Atanazij. Pričevanje za Kristusa je bilo potrebno v vseh stoletjih, kajti ljudje so bili vedno obrnjeni k zlu, slabemu, so nosili v sebi posledice izvirnega greha. Svet stalno potrebuje pričevalce. Takšen je bil tudi Peter Pavel Glavar, ki se je boril na gorenjski zemlji za pravo vero. Tudi danes potrebujemo pričevalce. Ne le, da nas skrbi, kako se bomo greli. To so nam že naši predniki povedali in pokazali; predvsem pa svojo živo vero. Kdo ima danes takšno vero? Vero v Jezusa Kristusa, ki se je prikazal ljudem ob Genezareškem jezeru in jih povabil: Otročiči, pridite in jejte!

Sedaj smo mi na vrsti. Hvala Bogu, imamo duhovna gibanja. Ljudi, ki veliko molijo, so prežeti z globoko vero. Takšno, kakršno je imel Peter Pavel Glavar, ki je bil v tej cerkvi krščen kmalu po njeni izgradnji in posvetitvi.

Molimo za naš narod, da bi imeli svete duhovnike, je nazadnje povabil prošt Lap.

Med mašo je na orgle igral stolni organist Gregor Klančič.

Po maši je prošt Lap posebej povabljene Komendčane povabil še na pogostitev in pogovor na njegovem vrtu, kjer je tudi nekdanji kamniti krstni kamen iz komendske župnijske cerkve sv. Petra ter bronast kip Petra Pavla Glavarja, ki ga je zasnoval kipar Miha Kač iz Stahovice.

Pri pogostitvi, pri kateri je bila v glavnem beseda o Glavarju, je sedanji predsednik Ustanove Petra Pavla Glavarja mag. Štefan Petkovšek navzoče, in prek njih tudi druge komendske župljane in Slovence, povabil na predstavitev elektronske knjige o Glavarju (Ne)poznani Glavar 10. maja ob 18.00 v prostorih OŠ Komenda Moste v Komendi ter odprtje razstave o Glavarju, ki so jo pripravili ob lanskoletni 300. obletnici njegovega rojstva.

Navzoči so si bili edini, da naj bodo takšna srečanja, kot je bilo tokratno, vsako leto. Vsakič naj bi jim dali kakšen poudarek. Tokratno je bilo bolj neuradnega značaja, čeprav je bilo na njem veliko povedanega o Glavarju.

Proti koncu sem jim je pridružil tudi prof. dr. Rafko Valenčič, med drugim avtor monografije o sv. Hieronimu.

 

Zapisal in fotografiral: Jožef Pavlič

 

 

 

Oglejte si tudi