Danes, 22. oktobra, goduje papež sv. Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra. Prav na dan, ko je 22. oktobra 1978 po izvolitvi za vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve 16. oktobra 1978 pri slovesni maši prevzel petrinsko službo. Papež Frančišek je ob tem vse verujoče po vsem svetu povabil k molitvi po namenu svetega očeta. Priporočil je, naj molivci molitev rožnega venca sklenejo s starodavno antifono Pod tvoje varstvo pribežimo in z molitvijo k svetemu nadangelu Mihaelu, naj nas varuje in spremlja v boju zoper zlo. Ker smo se molitve Pod tvoje varstvo pribežimo učili že doma pri vernih starših, pri verouku in v cerkvi, manj pa poznamo in molimo priprošnjo k svetemu nadangelu Mihaelu, obnavljam to molitev. Tudi zato, ker je tako potrebno, da jo molimo ob vedno hujših napadih hudobnega duha. Glasi se takole: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju. Bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo. In ti vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z Božjo pomočjo v pekel pahni. Amen.

Papež sv. Janez Pavel II. je vodil Cerkev do svoje smrti 2. aprila 2005. Opravil je 146 pastoralnih obiskov po Italiji, zunaj njenih meja pa kar 104 apostolska potovanja. Dvakrat je tudi obiskal Slovenijo: od 17 do 19. maja 1996, ko se je v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru srečal z več sto tisoč vernimi Slovenci, ter 19. septembra 1999, ko je v Mariboru razglasil za prvega blaženega med Slovenci tamkajšnjega škofa Antona Martina Slomška (1800-1862). Napisal je 14 okrožnic, 15 apostolskih spodbud, 11 apostolskih konstitucij in 44 apostolskih pisem. Pri več kot 1160 splošnih avdiencah se je srečal z 17,6 milijona ljudmi. Za blaženega ga je 1. maja 2011 na nedeljo Božjega usmiljenja, ki jo je sam uvedel, potem ko je pri preučevanju spisov sv. Favstine Kowalske spoznal, kako sodobni grešen človek potrebuje to usmiljenje, razglasil njegov naslednik papež Benedikt XVI. (redovnica Marie Simon-Pierre je čudežno ozdravela na priprošnjo papeža Janeza Pavla II., bolehala pa je za Parkinsonovo boleznijo, za katero je tudi omenjeni papež), za svetnika pa sedanji papež Frančišek 27. aprila 2014 skupaj s papežem blaženim Janezom XXIII. 

V prispevku, ki je bil objavljen v katoliškem tedniku Družina po razglasitvi papeža Janeza Pavla II. za blaženega, obujam spomin na ta veliki dogodek, ki sem mu bil sam priča in poročal o njem. Pred njim pa še prošnja: Sveti papež Janez Pavel II. prosi za nas, za slovenski narod, komendske župljane in občane!   

VELIK ZGLED V VERI!

Tridnevno praznovanje v Rimu v čast blaženemu papežu Janezu Pavlu II.

Razglasitve božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. za blaženega 1. maja 2011 se je v imenu Slovenske škofovske konference udeležil nadškof dr. Anton Stres, državne oblasti pa je zastopal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.

Papež Benedikt XVI. je v govoru pri maši v nedeljo, 1. maja, 2011 dopoldne na Trgu sv. Petra v Rimu ob prištetju papeža Janeza Pavla II. k blaženim ob navezavi na božjo besedo te nedelje tega papeža orisal kot moža močne in trdne vere, ki jo je znal posredovati tudi vernim ljudem, te navdušiti za Kristusa, jih opogumiti v težkih časih. Že pri prvi maši ob začetku papeške službe jih je kot naslednik apostola Petra povabil: »Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu!«

»Družbo, kulturo, politične in ekonomske sisteme je odprl Kristusu in tako z močjo velikana, ki mu je bila dana od Boga, spremenil tok stvari, ki so se zdele nespremenljive. S pričevanjem vere, ljubezni in apostolskega poguma, ki ga je spremljal tudi velik človeški naboj, je ta vzorni sin poljskega naroda pomagal kristjanom vsega sveta, da so brez strahu priznali svojo pripadnost Cerkvi in spregovorili o evangeliju. Pomagal nam je, da se ne bojimo resnice, saj je resnica zagotovilo svobode.«

Ljudem je vrnil moč za vero v Kristusa, človekovega Odrešenika, o katerem je spregovoril v svoji prvi okrožnici, bila pa je tudi rdeča nit preostalih njegovih trinajstih okrožnic. »Karel Wojtyla je na Petrov sedež prinesel globoko razmišljanje o razliki med marksizmom in krščanstvom, osredinjenim na človeka. Njegovo sporočilo je bilo, da je človek pot Cerkve, Kristus pa je človekova pot. S tem sporočilom, ki je velika zapuščina drugega vatikanskega cerkvenega zbora in njegovega 'krmarja', božjega služabnika papeža Pavla VI., je Janez Pavel II. vodil božje ljudstvo čez prag tretjega tisočletja, ki ga je prav zaradi Kristusa lahko poimenoval 'prag upanja'. Po dolgotrajni pripravi na veliki jubilej je krščanstvu dal prenovljeno usmeritev v prihodnost, božjo prihodnost, ki je presežna v primerjavi z zgodovino, vendar nanjo vseeno vpliva. Naboj upanja, ki je bil na nek način prepuščen marksizmu in ideologiji napredka, je v imenu krščanstva zakonito zahteval nazaj in mu vrnil pristno podobo upanja, ki jo je treba živeti v zgodovini v duhu 'pričakovanja', v osebnem in skupnem življenju, usmerjenim v Kristusa, ki je polnost človeka in izpolnitev njegovih pričakovanj pravičnosti in miru.«

Benedikt XVI. je ob koncu govora spomnil tudi na tesno osebno sodelovanje s papežem Janezom Pavlom II., ki ga je leta 1982 poklical v Rim za prefekta Kongregacije za nauk vere: »Moje služenje je podpirala njegova duhovna globina in bogastvo njegovih uvidov. Vedno me je navdihoval zgled njegove molitve, saj se je znal ves potopiti v srečanje z Bogom tudi ob številnih odgovornostih svoje službe. In tudi njegovo pričevanje v trpljenju. Gospod mu je postopoma vzel vse, a on je vedno ostal 'skala', kakršnega si je zamislil Kristus. Globoka ponižnost, ukoreninjena v tesnem združenju s Kristusom, mu je omogočila, da je vodil Cerkev in svetu posredoval še zgovorneje sporočilo prav v času, ko so mu telesne moči pohajale. Tako je na izreden način uresničil poklic vsakega duhovnika in škofa: postati eno s Kristusom, ki ga vsak dan prejema in daje v evharistiji.«

Svoje govor in spominjanje papeškega prednika je Benedikt XVI. končal z besedami: »Blagor Ti, ljubljeni papež Janez Pavel II., ki si veroval! Prosimo Te, da iz nebes še naprej podpiraš vero božjega ljudstva.«

Novega blaženega, različne vidike njegovega delovanja in oznanjevanja, je imel papež v mislih tudi v pozdravih romarjem v francoskem, angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, poljskem in italijanskem jeziku po maši, pri kateri je maševal s kelihom, ki ga je večkrat uporabljal novi blaženi, z njim pa sta poleg kardinalov somaševala oba nekdanja tajnika Janeza Pavla II. – krakovski nadškof kardinal Stanislaw Dziwisz in lvovski nadškof Mieczyslaw Mokrzycki.

Med romarji je  posebej pozdravil tiste, ki so prišli od daleč, invalide, bolne in ostarele, ki so bili še posebej blizu Janezu Pavlu II., izredno številne poljske romarje ter vse, ki so slovesnosti razglasitve in maši sledili prek sredstev družbenega obveščanja. Zahvalil se je italijanskemu predsedniku Giorgiju Napolitanu za sodelovanje italijanskih oblasti pri pripravi slovesnosti, svojemu namestniku za rimsko škofijo kardinalu Agostinu Valliniju za pomoč in prebrani življenjepis pred razglasitvijo za blaženega, številnim združenjem in prostovoljcem, ki so pomagali pri slovesnosti in skrbeli za red in disciplino med toliko romarji.

Potem je kot prvi v baziliki sv. Petra počastil relikvije novega blaženega, sledili pa so mu kardinali somaševalci, škofje, duhovniki in mnogi romarji vse do jutranjih ur naslednjega dne.

Razglasitev za blaženega

Pred slovesnostjo razglasitve papeža Janeza Pavla II. za blaženega in mašo, ki ju je milijon in pol romarjev v samem Rimu v glavnem spremljalo prek 14 velikih zaslonov (samo v Circusu Maximusu več kot 10.000), saj jih veliko ni moglo na že od zjutraj polni Trg sv. Petra niti na z njega vodečo Ulico sprave, marveč so ostali onstran Tibere, v stranskih ulicah, na bližnjih trgih, pa tudi pred rimskimi bazilikami, je bila molitvena ura z rožnim vencem božjega usmiljenja. Uvedla ga je poljska redovnica sv. Favstina Kowalska, ki jo je na oltar povzdignil prav papež Janez Pavel II.  

Benedikt XVI. je božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. povzdignil na oltar v čaščenje, ko ga je za to zaprosil generalni vikar rimske škofije kardinal Agostino Vallini in je za navzočim prebral Wojtylov življenjepis. Papež Benedikt XVI. je to naredil oblečen v bogoslužna oblačila svojega papeškega prednika z besedami: »Na prošnjo našega brata kardinala Agostina Vallinija, našega generalnega vikarja za rimsko škofijo, mnogih drugih bratov v škofovstvu in številnih vernikov, potem ko smo pridobili mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se božji služabnik Janez Pavel II. odslej imenuje blaženi in se njegov praznik na krajih in v skladu s pravnimi določili obhaja vsako leto 22. oktobra.«

Zatem so na pročelju bazilike sv. Petra odkrili podobo novega blaženega, portret, ki ga je leta 1995 naredil poljski fotograf Gregor Galazka.

Poljska redovnica s. Tobiana, ki je leta skrbela za papeža Janeza Pavla II., in francoska redovnica s. Marie Simon Pierre, ki je ozdravela na njegovo priprošnjo, sta na poseben prostor ob oltarju prinesli relikviarij v obliki prepletenih oljčnih vejic z relikvijo novega blaženega – ampulo krvi, ki so mu jo odvzeli malo pred smrtjo, da bi mu v bolnišnici Deteta Jezusa opravili morebitno transfuzijo krvi, ki je pa potem niso naredili. Papeški zbor Sikstinske kapele in zbor rimske škofije sta zapela hvalnico novemu blaženemu v duhu njegovih besed – Odprite vrata Kristusu.

To dejanje je v silnem navdušenju in ganjenosti z vzklikanjem, vihranjem zastav in solzami v očeh pospremila nepregledna množica romarjev; med njimi tudi tisti, ki so na slovesnost romali z agencijo Trud.

Molitveno bdenje in maša  v zahvalo za novega blaženega

Molitvenega bdenja na antičnem stadionu  Circusu Maximusu v soboto, 30. aprila, se je udeležilo okrog 200. 000 ljudi. Številni so se nato udeležili še nočnih pobožnosti v osmih za to odprtih rimskih cerkvah, v katerih so brali Sveto pismo, izpostavili Najsvetejše, peli pa tudi molili v tišini.

Spomin na papeža Janeza Pavla II. sta obudila njegov nekdanji osebni tajnik Stanislaw Dziwisz in prav tako nekdanji tiskovni predstavnik Svetega sedeža Joaquin Navarro-Valls. Kardinal Dziwisz se je zahvalil za hitro razglasitev za blaženega, poudaril, da je bila ta mogoča, ker je že za življenja veljal za svetnika. Navarro-Valls pa še posebej za zgled, kako je bilo njegovo celotno življenje en sam »da« Gospodu.

Francoska redovnica Marie Simon-Pierre Normand je povedala, kako je v noči na 3. junij 2005, ko se je v molitvi zatekla k papežu Wojtyli, nenadoma povsem ozdravela od Parkinsonove bolezni, ki so jo pri njej ugotovili pred štirimi leti.

Drugi del molitvenega bdenja, ki je sledil prvemu, pričevalnemu, tudi s kratkimi filmi iz življenja rajnega papeža, so navzoči molili svetli del rožnega venca, ki ga je leta 2002 uvedel prav papež Janez Pavel II., v molitvi pa so se jim prek video zaslonov s posebnimi molitvenimi nameni pridružili molivci v petih velikih Marijinih svetiščih – Lagiewniki  na Poljskem (molili so za mlade), Kawekamu v  Tanzaniji (za družine), Naše Gospe v Libanonu (za evangelizacijo), gvadalupske Marije v Mehiki (za upanje in mir med ljudmi) ter v Fatimi (za Cerkev).

Mašo v zahvalo Bogu za dar papeža Janeza Pavla II. je 2. maja dopoldne na Trgu sv. Petra v Rimu daroval vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, pri njej pa se je zbralo 150.000 romarjev. V govoru je novega blaženega označil za »moža vere« in »pravega branitelja dostojanstva vsakega človeka«. »Zahvalimo se Bogu za papeža, ki je katoliški Cerkvi dal splošen nastop in jo naredil za moralno avtoriteto na svetovni ravni. Zahvalimo se mu, da nam je dal svetnika, kakršen je  on,« je poudaril kardinal. Pohvalil je njegovo zavzemanje za novo evangelizacijo, za okrepitev ekumenizma in medverski dialog, prav posebej za plodovit dialog z mladimi.

Razstava o papežu Janezu Pavlu II. 

Obiskovalci beatifikacije papeža Janeza Pavla II. in drugi romarji so si te dni lahko v razstavišču »Braccio di Carlo Magno« ogledali razstavo predmetov, povezanih z življenjem Karla Wojtyle, poznejšega papeža Janeza Pavla II.: od šolskih spričeval do smuči, kanuja iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, listin, ko je bil imenovan za krakovskega škofa in kardinala, duhovniških in bogoslužnih oblačil. Razstavo z naslovom Janez Pavel II. – hommage Benedikta XVI. je 28. aprila odprl vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, zaprli pa jo bodo 24. julija. 29. aprila so v Kapitolskih muzejih pod naslovom Ob božjem oltarju odprli razstavo 150 fotografij iz življenja papeža Poljaka, ogledati si jih bo mogoče do 25. septembra. Trg republike v bližini železniške postaje Termini bo do 12. maja krasila velika ponoči osvetljena podoba papeža Janeza Pavla II. V palači Valentini blizu Beneškega trga bodo do 20. maja na ogled fotografije dolgoletnega fotografa rajnega papeža Artura Marija, v muzeju Kongregacije za evangelizacijo narodov v bližini Španskih stopnic pa do 6. junija fotografije s številnih papeževih apostolskih potovanj. Vatikanski muzeji so od 26. do 29. aprila in 2. maja dodatno odprli vrata obiskovalcem od 19. do 24. ure, tisti, ki so imeli pri sebi potrdilo svoje župnije ali cerkvene ustanove, pa so plačali nižjo vstopnino – osem evrov. 2. maja zvečer je bil na Kapitolu koncert na prostem z naslovom: Janez Pavel II. in Rim – spomin in zahvala.

Odprli so papežev grob

V petek, 29. aprila, zjutraj so odprli grob papeža Janeza Pavla II. v votlinah pod baziliko sv. Petra in iz njega vzeli trojno krsto, v kateri počivajo posmrtni ostanki novega blaženega. Janeza Pavla II. so namreč po njegovi smrti 2. aprila 2005 položili v leseno krsto, v kateri je počival tudi med mašo zadušnico zanj, leseno krsto so nato dali v pocinkano, to pa spet v leseno. V tej neodprti trojni krsti so ga po molitvi prepeljali v bližino groba apostola Petra, kjer je bil do slovesne maše z razglasitvijo za blaženega, po njej pa so njegove relikvije izpostavili v češčenje; v ponedeljek, 2. maja, zvečer pa ga prepeljali na dokončno mesto v kapeli sv. Sebastijana. Pri odprtju papeževega groba so bili navzoči nadduhovnik bazilike sv. Petra kardinal Angelo Comastri, vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, nekdanji dolgoletni papežev tajnik kardinal Stanislaw Dziwisz pa tudi s. Tobiana, dolgoletna papeževa gospodinja in bolniška strežnica. Marmorno ploščo, ki je prekrivala papežev grob, bodo prepeljali v Krakov v novo cerkev bl. Janeza Pavla II., je povedal tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi. Dejal je še, da je krsta, v kateri počivajo posmrtni ostanki novega blaženega, dobro ohranjena, kljub temu je čas pustil sledi.

Najkrajši postopek za razglasitev za blaženega v novejši cerkveni zgodovini

Postopek razglasitve papeža Janeza Pavla II. za blaženega je bil najkrajši v novejši cerkveni zgodovini: na oltar je bil povzdignjen le šest let in en mesec po smrti 2. aprila 2005. Postopek je pospešil papež Benedikt XVI., ko je predpisani »čakalni rok« pri »ljubljenem predniku« skrajšal na vsega tri mesece. Kljub temu je pazil, kot tudi pristojni uradi v rimski kuriji, da je vse potekalo po strogih pravilih. Postopek se je slovesno začel 28. junija 2005 v lateranski baziliki v Rimu. Do začetka leta 2007 je potekal vzporedno na škofijskih ravneh v Rimu in Krakovu ter se, po uspešnem koncu, od 4. maja 2007 nadaljeval na Kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikanu. Po dobrih dveh letih je pristojna komisija teologov, novembra istega leta pa še komisija kardinalov sprejela tako imenovano »positio« s preiskovalnim gradivom; še isto leto je papež Benedikt XVI. svojemu predniku priznal junaške kreposti. Komisija zdravnikov je 21. oktobra 2010 potrdila, da je francoska redovnica s. Marie Simon-Pierre Normand, ki je bolehala za Parkinskovo boleznijo, v noči na 3. junij 2005 resnično ozdravela iz zdravstveno nerazložljivih razlogov; to je decembra 2010 potrdila komisija teologov, 11. januarja 2011 pa še komisija kardinalov. 14. januarja 2011 je papež Benedikt XVI. dovolil objavo odloka o čudežni ozdravitvi francoske redovnice na priprošnjo papeža Janeza Pavla II. ter napovedal, da ga bom sam razglasil za blaženega 1. maja 2011 na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Torej še malo hitreje, kot je papež Janez Pavel II. leta 2003 mater Terezijo iz Kalkute (1910-1997).   

Odmeven dogodek tudi za javna občila

Beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. je spremljalo 2300 akreditiranih časnikarjev, 1300 televizijskih postaj, 230 fotografov, 700 časopisov in 250 radiev iz 101 naroda. Udeležilo se je je 87 uradnih državniških delegacij, v katerih je bilo 16 predsednikov držav in pet predstavnikov kraljevskih družin.

Veliko praznovanje še posebej na Poljskem

Slovesno razglasitev rojaka papeža Janeza Pavla II. so v neposrednem prenosu iz Vatikana spremljali sto tisoči Poljakov. V Krakovu se jih je na trgu pred svetiščem božjega usmiljenja zbralo več kot 50.000 (v tej cerkvi so že popoldne v procesiji prenesli relikvijo s papeževo krvjo), v Varšavi se je jih je pred še nedokončanim templjem božje previdnosti zbralo več kot 100.000, v nadškofiji Krakov so že na dan razglasitve popoldne dve cerkvi posvetili novemu blaženemu, v kratkem jih bodo še več. Kot v Rimu, so tudi na Poljskem prepričani, da bo blaženi Janez Pavel II. kmalu dosegel tudi stopnjo svetništva, za kar je potreben še en čudež na njegovo priprošnjo. Škof Tadeusz Pieronek, nekdanji voditelj krakovske komisije za razglasitev Karla Wojtyle za blaženega, je za Gazeto Krakowsko dejal: »V enem letu, mogoče dveh, bo mogoče predložiti čudež na priprošnjo Janeza Pavla II., kar bo zadostovalo zahtevam Kongregacije za zadeve svetnikov.

Izpostavili relikvijo s papeževo krvjo

Pri razglasitvi papeža Janeza Pavla II. za blaženega so izpostavili tudi relikvijo s papeževo krvjo. To je tisto krvjo, ki so jo papežu po nalogu osebnega zdravnika odvzeli pri eni izmed štirih krvnih preiskav malo pred smrtjo, da bi opravili morebitne transfuzije. Odvzeto kri so ohranili v štirih ampulah; dve je dobil nekdanji papežev tajnik kardinal Stanislaw Dziwisz, dve pa so skrbno hranile redovnice v rimski bolnišnici Deteta Jezusa, kjer so hranili odvzeto kri. Ti dve ampuli so dali v dva relikviarija. Med beatifikacijo so enega izmed njih izpostavili, nato pa dali v tako imenovani »Sacrario«, kjer hranijo razne relikvije, drugega pa omenjenim redovnicam. Eno od relikvij, ki jih hrani kardinal Dziwisz, bodo dali v bl. Janezu Pavlu II. posvečeno novo cerkev na obrobju Krakova, ki jo bodo posvetili 11. junija, skupaj z njemu posvečenim središčem z vzdevkom Ne bojte se pa so jo sezidali v bližini bazilike božjega usmiljenja v Lagiewnikih, ki jo je leta 2002 posvetil sam papež Janez Pavel II.  

Besedilo: Jožef Pavlič

Foto: Fotoarhiv Družine